V teh dneh smo se poslovili od gospoda Ratka Blažiča. Človeka, z veliko začetnico, ki je z znanjem arhitekture pustil ogromen pečat naši dolini, njegovo delo pa bodo občudovale še mnoge generacije.
Gospod Blažič se je leta 1939 rodil na Reki. Študij arhitekture ga je z devetnajstimi leti pripeljal v Ljubljano, kjer je spoznal bodočo ženo, s katero sta se kasneje preselila v Trbovlje in si ustvarila družino. Postal je del Biroja za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani in se kasneje na prigovarjanje in povabilo zaposlil na IBT ter ostal zvest Trbovljam.
Projektiral je znamenito stavbo Rudisa, stanovanjski kompleks upokojencev na Tereziji, Glasbeno šolo Trbovlje, več vrtcev v Trbovljah in sodeloval pri prenovi nekaterih gostinskih lokalov in javnih ustanov v našem mestu. Ob 50. obletnici spopada z Orjuno je projektiral spomenik akademskega kiparja Stojana Batiča, ki danes stoji na Ulici 1. junija, pred muzejem.
Njegov večji projekt je zagotovo trboveljsko pokopališče. Vrhunska zasnova pokopališkega kompleksa je bila za tiste čase revolucionarna in predvsem vizionarska. To ni bilo zgolj pokopališče, temveč park spomina in brezčasni element našega mesta. Kot vodilnemu projektantu in idejnemu vodji trboveljskega pokopališča, je Ratku Blažiču lokalna skupnost leta 1994 podelila najvišje občinsko priznanje – prvojunijsko nagrado.
Gospod Ratko pa ni bil aktiven in prodoren zgolj na arhitekturnem področju, temveč tudi na družbenem. Leta 1975 je prevzel vodenje Plavalnega kluba Rudar, ki je tudi v času njegovega predsedovanja dosegal odlične uspehe na mednarodnih, državnih in republiških tekmovanjih. Bil je aktiven član Zasavskega društva seniorjev menedžerjev in strokovnjakov in en izmed začetnikov lionizma v regiji. Z Juretom Kolencem in ob pomoči Stojana Batiča je namreč leta 1995 ustanovil Lions klub Trbovlje, ki se je z odmevnimi humanitarnimi akcijami hitro vključil v okolje, v katerem uspešno deluje še danes.
Bil je mož. Oče. Strokovnjak. In predvsem človek. Čeprav ni bil rojen v Trbovljah, je gospod Ratko Blažič naše mesto vzel za svojega. Njegovo cenjeno in spoštovano delo, ki bogati marsikateri kotiček te doline, bo ostalo. Kot tudi spomin nanj.
Ratko Blažič, počivajte v miru. Hvala vam za vse, kar ste storili za naše mesto, za naše ljudi. Za seboj ste pustili ogromno sledi, ki ne bodo nikoli pozabljene. Družini in vsem, ki so vas imeli radi, izrekamo iskreno sožalje.
