OPUŠČAMO PREMOG, PREKLAPLJAMO NA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

 

Slovenija si s sprejemanjem dolgoročne podnebne strategije, za katero se je pravkar zaključila javna obravnava osnutka dokumenta, zadaja jasen cilj, do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost. Za dosego tega cilja bo treba spremeniti navade ljudi, preobraziti in posodobiti gospodarstvo ter predvsem vlagati v razvoj obnovljivih virov energije.

 

Ob prizadevanju za razogljičenje Slovenije bo v prihodnjih letih potreba po električni energiji naraščala. Razlog za to je elektrifikacija področij, ki so danes v veliki meri vezana na rabo fosilnih goriv, to sta predvsem promet in ogrevanje. Ob večji porabi in hkratnem opuščanju fosilnih goriv bomo morali čisto elektriko bodisi uvažati ali pa jo zagotoviti z izgradnjo novih, okolju prijaznih elektrarn.

 

Zaradi naravnih danosti ima v Sloveniji velik potencial hidroenergija, ki ob upoštevanju varovanja narave omogoča razogljičenje, večjo energetsko zanesljivost, zelena delovna mesta in skladen regionalni razvoj. Z izkoriščanjem vodnega potenciala srednje Save lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih, obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.

Minister mag. Andrej Vizjak se je po podpisu zahvalil vsem lokalnim skupnostim, vodstvu HSE in vsem, ki so pri projektu sodelovali. »To je velik dan za slovensko gospodarstvo in velik dan za prehod k obnovljivim virom energije.« Poudaril je, da gre za projekt, ki bo veliko doprinesel tudi k razvoju lokalnih skuponosti.

 

Mag. Stojan Nikolić, generalni direktor HSE: »Danes je dan, na katerega smo čakali petnajst let. A pri tem dnevu se ne smemo ustaviti. Petnajst let smo potrebovali za prvi korak. Vsi glavni in ključni koraki se šele začenjajo. Zahvala gre ekipi, ki se je zadnja tri leta krvavo trudila s tremi različnimi vladami usklajevati en in isti tekst. Končno smo dočakali ministra, ki ve kakšen potencial ima hidroenergija. Dokazal je tudi, da če je volja, se da. Upam samo, da bo ta politična volja ostala. Danes simbolično stopamo od premoga na obnovljive vire. Zasavske HE bodo s proizvodnjo 350 GWh nadomestile polovico (50 %) proizvodnje električne energije iz termoelektrarne, ki je delovala na tej lokaciji (TET). Z izgradnjo cele verige pa bo HSE prispeval za dvajsetodstotni (1000 GWh) dvig proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, priklopljene na prenosno omrežje. Velik dan je, še večji bo, ko bomo postavili prvi temeljni kamen.«

 

»Veseli smo, da so se po mnogih letih prizadevanj in številnih sestankih sedaj zadeve začele premikati. Upamo in verjamemo, da bo Občina Trbovlje in celotno Zasavje iz projekta gradnje HE na srednji Savi iz gospodarskega vidika marsikaj pridobila ter, da bo ta projekt pozitivno vplival tudi na razvoj našega mesta.«, je poudarila županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič.

 

Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je izpostavil, da »v Zagorju ne želimo biti le sopotniki pri ustvarjanju nove zasavske zgodbe o uspehu, temveč bomo pri njej tvorno sodelovali. Doslej smo razvojne priložnosti vezali na naše doline, hribe in ljudi. Poslej jih bomo, zahvaljujoč koncesionarju HSE in okoljskemu ministru Andreju Vizjaku ter vladi, vezali tudi na kanjon srednje Save. Danes je narejen prvi korak. Čaka nas težko delo, da bodo projekti, ki bodo umeščeni v naš prostor, med drugim skladni tudi z vsemi okoljskimi standardi.«

 

»Veseli me, da podpisujemo sporazum, ki stremi k zagotavljanju energije iz obnovljivih virov. Občina Laško si namreč prizadeva za oskrbo energije iz obnovljivih virov. Prav tako pa si v bodoče želimo postati energetsko samozadostna lokalna skupnost.«, je povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek.

 

V nadaljevanju je župan Občine Hrastnik Marko Funkl poudaril: »Po štirinajstih letih usklajevanja koncesijske pogodbe je današnji podpis velik korak naprej. Kot lokalna skupnost pričakujemo in verjamemo, da bomo s skupnimi močmi uresničili vse zaveze s seznama projektov in da bo spremljevalna infrastruktura velika dodana vrednost za občanke in občane Hrastnika. Za našo občino je ključno, da pridobimo moderno cestno povezavo Hrastnik–Zidani Most ter povezavo Hrastnik–Podkraj–Radeče in da se uresniči načrt kajakaškega centra državnega pomena.«

 

Župan Občine Litija Franci Rokavec je povedal, da je »podpis koncesijske pogodbe in Sporazuma o sodelovanju z občinami pri gradnji HE končno priložnost, da se v zasavski dolini in na litijskem območju vzpostavijo razvojne prioritete pri gradnji infrastrukture in umeščanju  HE na podlagi ekonomskih in okoljskih standardov.«

 

 

Skupna letna potencialna energija vodnega telesa, ki je predmet te koncesije, ob upoštevanju 50-letnega hidrološkega obdobja 1961-2010 iz povprečnih letnih pretokov reke Save, znaša 1.105 GWh/leto. Vodna pravica se bo lahko na območju koncesije pričela izvajati šele po dokončanju posamezne hidroelektrarne (HE), takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine. Koncedent sklepa to koncesijsko pogodbo z namenom, da v Sloveniji zagotovi v čim večji meri rabo učinkovitih in obnovljivih virov električne energije in s tem prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in blaženju klimatskih sprememb ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in ciljev upravljanja z vodami. Istočasno bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovljena tudi poplavna varnost na širšem območju srednje Save

 

Podpis koncesijske pogodbe in sporazuma z lokalnimi skupnostmi po 16-ih letih dogovarjanja omogoča začetek strokovnih postopkov presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih HE na srednji Savi v prostor. Projekt je pomemben za lokalno okolje, za Zasavje in za celo Slovenijo. Odločitev o gradnji novih HE, ki bi zagotavljale čisto energijo iz obnovljivih virov, bo sprejeta šele po presoji vplivov na okolje. Lokalne skupnosti in organizacije so kot partnerji vabljene, da pripravijo spisek strokovnih podlag in raziskav, ki jih je potrebno pred odločitvijo o postavitvi HE narediti.

 

 

Koncesijska pogodba določa predvsem tiste vsebine, ki so bistvene za nadaljevanje postopkov umeščanja HE v prostor (med drugim medsebojne pravice in obveznosti glede izvajanja vodne pravice; trajanje vodne pravice – 50 let; ukrepe za preprečevanje slabšanja stanja voda in preprečevanje nastanka škode ob izrednih dogodkih ter za zagotovitev varnosti pred poplavami), pri čemer nekateri elementi koncesijskega razmerja v danem trenutku še niso določeni oziroma znani (kot na primer število in točna lokacija HE; potrebna zavarovanja v zvezi s samo gradnjo elektrarn in izvajanjem vodne pravice) in bodo v nadaljevanju po umestitvi v prostor določeni z aneksom. Vodna pravica se bo lahko na območju koncesije pričela izvajati šele po dokončanju posamezne HE, takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine na vplivnem območju koncesije.

 

 

Sporazum se sklepa z namenom natančnejše ureditve medsebojnih pravic in obveznosti njegovih podpisnikov v zvezi z ureditvijo načina izvajanja koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola ter določitve pravil medsebojnega sodelovanja, obveščanja in koordinacije tako, da bo umeščanje v prostor, gradnja energetskih objektov in naprav ter državne in lokalne infrastrukture na območju ter kasneje tudi izvajanje vodne pravice potekalo učinkovito in nemoteno, upoštevaje določila veljavne zakonodaje, koncesijskega akta, koncesijske pogodbe in programa izvedbe infrastrukturnih ureditev. Ta sporazum je v razmerju do koncesijske pogodbe odvisne narave.

 

Priloga sporazuma vsebuje nabor projektov ureditev državne in lokalne infrastrukture na območju občin podpisnic sporazuma, izdelava strokovnih podlag za te projekte in drugi podatki za te projekte, in so kot priloga sestavni del tega sporazuma. Posamezni projekti se bodo izvedli vzporedno z graditvijo HE in spremljajoče infrastrukture, saj gre v večini primerov za investicije, ki so vsebinsko povezane z gradnjo energetske in vodne infrastrukture in jih je zato smiselno izvesti sočasno.