Sestanek z ministrom Boštjanom Koritnikom
Danes, 28. 9. 2020 je bila s strani ministra za javno upravo, Boštjana Koritnika sklicana 2. seja delovne skupine lokalna samouprava v katero so imenovani predstavniki SOS, ZOS in ZMOS.
Uvodoma so podali informacijo o finančnih podlagah za pripravo proračuna RS za leti 2021 in 2022 in govorili o višini povprečnine. Predlagana povprečnina za leto 2021 je 628,20 €. Enak znesek se zaenkrat predvideva tudi za leto 2022, saj se ne ve kakšna bo dohodnina v 2020. Po trenutnih podatkih bi bila potrebna finančna izravnava države v višini 18 mio €. Sredstva za sofinanciranje investicij se predvidevajo v višini 77,5 mio €. Od tega cca 51 mio € nepovratnih in 25 mio € povratnih sredstev. Po podatkih Ministrstva za finance je štiriletno povprečje višine stroškov za izvajanje zakonskih nalog, ki se upoštevajo za leto 2021 612 € in za leto 2022 614,59 € (povprečna višina stroškov za izvajanje zakonskih nalog v letu 2016 je bila 572,09 €, v letu 2017 je bila 591, 26 € v letu 2018 je bila 631,64 € in v letu 2019 647,72 €).
Peter Misja, predsednik SOS je pohvalil dober dialog z ministrstvom, zaradi katerega je bilo v letošnjem letu dosti doseženega. Prav tako upa, da bo predlagana povprečnina in sredstva za sofinanciranje investicij naslednje leto še nekoliko višja. V skladu s sklepom predsedstva SOS je predlagal, da se višina zneska za sofinanciranje investicij dvigne na 6 % primerne porabe. Ob predlaganem dvigu višine povprečnine in sredstev za sofinanciranje investicij po 21. in 23 členu zakona o financiranju občin je povedal, da smo na dobri poti, da se uskladimo glede dogovora o višini povprečnine.
Jasna Gabrič, podpredsednica SOS je povedala, da je bil v preteklosti odnos države glede financiranja občin slab, zato pozdravlja višjo višino povprečnine. Izpostavila je, da nekatere občine že sedaj za izvajanje zakonskih nalog zagotavljajo lastna sredstva in posebej poudarila pomen ureditve sistema na področjih, kjer so občine samo računovodski servisi. Izrazila je upanje, da bodo tudi predlagane rešitve potrjene (zakon o finančni razbremenitvi občin).
Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS je opozorila, da lani 96 občin ni imelo pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe oz. iz primernega obsega sredstev.
Dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik SOS je povedal, da so občine v krizi naredile ogromno, za dobrobit občanov so se odpovedovale svojim financam. Tudi on je opozoril na anomalije pri financiranju občin in nesprejemljivo dejstvo, da mora več kot 90 občin zagotavljati lastna sredstva za izvajanje zakonskih nalog. Dodatno je izpostavil področja, kjer je ukrepanje države nujno (izterljivost socialnih pomoči, komunalnih prispevkov... ). Dejstvo je namreč, da nekateri prejemajo visoke zneske socialnih pomoči, medtem ko svojih obveznosti do občin ne poravnajo.
Gregor Macedoni, ZMOS je opozoril, da je čas tudi za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju občin. Kako so občine porabljale povratna sredstva iz 21. člena zakona o financiranju občin pa je izpostavil Robert Smrdelj, ZOS.
Minister Koritnik je podal repliko, da se zavedajo nesorazmerja, da je več kot 90 občin »pod financiranih« in da bo ta problem treba rešiti. Poskušali pa bodo vključiti tudi pobudo za sofinanciranje investicij v višini 6 % nepovratnih sredstev in odprli Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin ter skupaj preverili možne rešitve. Ne nazadnje je izrazil zadovoljstvo, da so združenja prepoznala njihov trud po dobri komunikaciji.
Minister je prisotne še seznanil, da bo Zakon o finančni razbremenitvi občin dan v obravnavo v Državni zbor RS, vanj pa bo vključeno tudi sofinanciranje občin z Romsko skupnostjo. Za to je predvidenih cca. 40 mio € sredstev.
Urška Ban, državna sekretarkaje v nadaljevanju pojasnila koalicijsko usklajene rešitve za občine, med katerimi so zdravstveno zavarovanje brezposelnih 19,5mio€; družinski pomočnik 7,9 mio €, mrliško pregledana služba 3mio€, izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč 0,25 mio €, sofinanciranje občin z romskim svetnikom 4,7 mio €, poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v EZR, sofinanciranje občinskih investicij (6% nepovratnih sredstev v letu 2023), subvencioniranje neprofitnih najemnin, ureditev zavarovanja gasilcev za celotno državo.
Ob koncu razprave je bilo dogovorjeno, da bo MJU na združenja posredoval predlog dogovora o višini povprečnine in povratno informacijo glede predloga za sofinanciranje investicij v višini 6 % nepovratnih sredstev.
V nadaljevanju je razprava tekla še o razpisu za pametna mesta in skupnosti, ki bo objavljen konec meseca novembra. Upravičeni prijavitelji bodo konzorciji občin, ki jih povezujejo skupni izzivi ali geografska lega. Govora je bilo, da bi v konzorciju lahko sodelovala tudi združenja občin. Želijo, da bi občine pridobile ne izključne avtorske pravice, pravice razpolaganja pa bi lahko prenesle le na izvajalce občinskih javnih služb, ne pa na druge občine. Razpisanih bo 16 milijonov evrov, sofinanciranje je predvideno v višini 80 %, DDV ne bo vključen. Upravičeni stroški bodo stroški svetovanja, nakup opreme, investicije v neopredmetena sredstva, razvoj inovativnih rešitev, demonstracijsko delovanje rešitev. Namen razpisa je pospešitev digitalne preobrazbe občin z uvajanjem novih digitalnih tehnologij in razvoj, vzpostavitev in testiranje digitalnih rešitev in dolgoročnih partnerstev med občinami in inovacijsko aktivnimi podjetji. Vsebinska področja razpisa pa se bodo nanašala na upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem, varnost in zaščita,..
Generalna sekretarka SOS je posebej tudi opozorila, da se nikakor ne strinjamo in se tudi ne moremo strinjati s predlaganimi spremembami GZ-1 in ZUREP-3, ki kažejo na to, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Premaknitev plačila komunalnega prispevka v fazo pred prijavo pričetka gradnje je neprimerna in tudi neutemeljena ter bi občinam povzročila veliko dodatnih nepotrebnih aktivnosti ob resni bojazni, da komunalni prispevek ne bo plačan ali bo potrebno vložiti veliko energije v njegovo izterjavo. Komunalni prispevek je pomemben izvirni prihodek občine in namenski vir za gradnjo komunalne opreme je bilo opozorjeno, zaradi česar pričakujemo, da se z njim ne eksperimentira ter da se pri tem upoštevajo predlogi občin, saj imajo prav občine z njim največ izkušenj.
Skupnost občin Slovenije
