Drage Trboveljčanke, dragi Trboveljčani,
dan spomina na mrtve je dan, ko se človek ustavi. Ko pogledamo nazaj in se spomnimo tistih, ki jih ni več. Tistih, ki so nam bili blizu, in tistih, ki jih nismo nikoli poznali, pa so s svojim življenjem zaznamovali našo svobodo, naš mir, naš prostor.
Ob spomeniku padlim borcem, ob imenih vklesanih v kamen, se spominjamo poguma, žrtev in odločnosti ljudi, ki so verjeli v nekaj večjega od sebe. Obenem pa nas ta dan opominja, da se zgodovina nikoli povsem ne umakne – saj tudi danes, skoraj osem desetletij po koncu druge svetovne vojne, otroci znova umirajo v vojnah, ki jih človeštvo še vedno ne zna preprečiti.
Kolikokrat bomo še postavljali kamne z imeni padlih?
In bomo nekoč med njimi brali tudi imena naših otrok?
Ta vprašanja niso namenjena preteklosti, temveč prihodnosti. Spomin nas uči, da je mir vedno delo človeka – delo razumevanja, dialoga in poguma za sožitje. Spomeniki, ki stojijo v naših krajih, niso le opomniki zgodovine. So ogledalo časa in vabilo k razmisleku. Ob njih se ne klanjamo le preteklosti – z njimi korakamo naprej. K prihodnosti, ki jo še vedno oblikujemo: s spoštovanjem, s sočutjem, s človečnostjo.
Vzemimo si ta trenutek tišine kot priložnost, da se zares ustavimo.
Da pomislimo, kako krhek je mir – in kako dragoceno je, da ga še imamo.
V spoštljivem spominu na vse, ki jih ni več, in z mislijo na vse, ki še bodo prišli.
mag. Zoran Poznič, župan Občine Trbovlje
