Na podlagi 51. člena v zvezi s prvim odstavkom 129. člena in tretjim odstavkom 295. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26), Sklepa o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/2-del TET – ČDP (Uradno glasilo e-občina, št. 41/2025) in 19. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradno glasilo e-občina, št. 6/26 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Trbovlje na 25. redni seji občinskega sveta dne 3. 6. 2026 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA PE 6/2-DEL TET- ČDP ZA UMESTITEV BATERIJSKIH HRANILNIKOV NA OBMOČJU TET
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta za območje urejanja PE 6/2-del TET – ČDP, ki je bil sprejet z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje urejanja PE 6/2-del TET-ČDP (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/92) (v nadaljevanju LN).
(2) Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za območje urejanja PE 6/2-del TET – ČDP (v nadaljevanju SD LN) se v prostorskem informacijskem sistemu vodijo pod identifikacijsko številko: 6656.
(3) SD LN je izdelala družba HSE Invest d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor pod številko projekta 9100_05/2025 v maju 2026.
II. VSEBINA SD LN
2. člen
(namen SD LN)
(1) S SD LN se na območju, ki je predmet spremembe, podrobneje načrtuje postavitev baterijskih hranilnikov za električno energijo (v nadaljevanju tudi BHEE) skupaj s pripadajočo zunanjo in infrastrukturno ureditvijo, s katero bo zagotovljeno priključevanje BHEE na obstoječ elektroenergetski sistem.
(2) Na preostalem območju, ki ni predmet teh SD LN, spremembe posegov v prostor niso predvidene. Spremembe splošnih določil odloka o LN so posledica smiselne vsebinske uskladitve v skladu z novimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(3) S SD LN se za potrebe načrtovane prostorske ureditve (postavitev sistema BHEE) spremenijo oziroma dopolnijo pogoji glede dopustnih namembnosti in vrst posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov ter naprav, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
3. člen
(območje SD LN)
(1) Z Občinskim prostorskim načrtom občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št UVZ, št. 29/15, 7/17, 23/17, 12/18, 10/19, 23/22 in Uradno glasilo e-občina, št. 17/25 – Sklep o tehnični posodobitvi) je obravnavano območje uvrščeno v enoto urejanja prostora (EUP) TR-153 s podrobnejšo namensko rabo E – območje energetske infrastrukture.
(2) SD LN se nanašajo na območje obstoječega premogovnega bloka TE 2 na levem bregu Save vključno s platojem pred dimnikom na vzhodni strani, kjer se je v preteklosti nahajala glavna tehnološka oprema naprave za čiščenje dimnih plinov, in prostimi površinami med industrijskim tirom in transformatorsko postajo na zahodni strani bloka.
(3) Območje SD LN obsega dele parcel št. 1530/1 in 1823/24, k.o.1871-Trbovlje, v površini 9.988 m2.
(4) Spremembe splošnih določil odloka o LN, ki so posledica smiselne vsebinske uskladitve v skladu z novimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora, se nanašajo na celotno območje LN.
4. člen
(sestavni deli SD LN )
(1) SD LN vsebujejo tekstualni del (odlok) in grafični del, ki se nanaša na območje SD LN.
(2) Grafični del SD LN obsega naslednje grafične liste:
Št. 1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M = 1:5000
Št. 2 Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M = 1:1000
Št. 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in varstvo kulturne dediščine M = 1:5000
Št. 4 Ureditvena situacija M = 1:1000
Št. 5 Prerezi M = 1:200
Št. 6 Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M = 1:1000
Št. 7 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M = 1:1000
Št. 8 Načrt parcelacije M =1:1000
(3) Sestavni del SD LN je tudi spremljajoče gradivo:
- Prikaz stanja prostora
- Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
- Smernice nosilcev urejanja prostora
- Mnenja nosilcev urejanja prostora
- Mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja
- Elaborat ekonomike
- Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
- Povzetek za javnost
- Poročilo o sodelovanju z javnostjo
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
5. člen
Za 1. členom se doda nov 1a. člen, ki se glasi:
»1a. člen
(predmet SD LN)
Predmet SD LN je umestitev baterijskih hranilnikov za električno energijo (v nadaljevanju tudi BHEE) s spremljajočimi gradnjami in ureditvami, da bo omogočeno priključevanje v obstoječi elektroenergetski sistem.
6. člen
Za 2. členom se doda nov 2a. člen, ki se glasi:
»2a. člen
(območje SD LN)
Območje SD LN obsega površine obstoječega premogovnega bloka TE 2 na levem bregu Save vključno s tovarniškim dimnikom in platojem, kjer se je v preteklosti nahajala glavna tehnološka oprema naprave za čiščenje dimnih plinov (prva točka 2. člena), na vzhodi strani ter prostimi površinami med industrijskim tirom in obstoječo transformatorsko postajo na zahodni strani. Zaradi prenehanja obratovanja premogovne enote TET 2 in zahtevah po ohranitvi obstoječe energetske lokacije ter prestrukturiranju z uvedbo tehnologij obnovljivih virov energije, je za potrebe doseganja večje fleksibilnosti v elektroenergetskem sistemu izkazana potreba po postavitvi BHEE.
Območje SD LN je določeno na grafičnem listu št. 2 »Območje SD LN z obstoječim parcelnim stanjem« in obsega dele parcel št. 1530/1 in 1823/24, k.o.1871-Trbovlje v skupni površini 9.988 m2.«
7. člen
Za 3. členom se doda nov 3a. člen, ki se glasi:
»3a. člen
(funkcija in pogoji rabe območja SD LN)
Na območju SD LN so v skladu s predpisom o razvrščanju dejavnosti dopustne dejavnosti v skladu z določeno namensko rabo prostora E – območje energetske infrastrukture:
- osnovna dejavnost: D – oskrba z električno energijo, plinom in paro, od tega samo dejavnosti vezane na oskrbo z električno energijo
- druge spremljajoče dejavnosti: dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno (pisarne ipd.) in dejavnosti za namen prezentacije energetske dejavnosti (npr. S – kulturne športne in rekreacijske dejavnosti). Druge dejavnosti se lahko izvajajo v prostorih obstoječih objektov in na prostih zunanjih površinah obstoječih objektov pod pogojem, da nista ovirani osnovna dejavnost in izgradnja faze II iz petega odstavka tega člena. Na območju faze II so druge dejavnosti dopustne kot začasna raba do izgradnje te faze.
Na območju SD LN so pod pogoji tega odloka dopustne naslednje vrste gradenj in drugih posegov:
- novogradnje objektov
- rekonstrukcije objektov
- vzdrževanje objektov
- odstranitev objektov
- sprememba namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti in v skladu z določili četrtega odstavka tega člena.
Na območju SD LN je v skladu s predpisom o razvrščanju objektov in pod pogoji teg odloka dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, od tega:
- 23022 – hranilniki električne energije
- 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
- 24205 – objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, od tega le ograje.
Na območju SD LN so dopustni tudi drugi objekti in naprave, ki so potrebni za izvedbo načrtovanih objektov in izvajanje dopustnih dejavnosti.
Postavi se sistem BHEE s skupno naznačeno močjo okvirno 900 MW in skupno naznačeno kapaciteto okvirno 1800 MWh. Postavitev BHEE je predvidena na dveh lokacijsko ločenih območjih, ki predstavljata vsaka svojo fazo, in sicer:
- Faza I - zahodni del: okvirno 8 BHEE oz. 20 MW/40 MWh,
- Faza II - vzhodni del: okvirno 30 BHEE oz. 70 MW/140 MWh.
Sistem BHEE obsega kontejnersko zaprte baterijske hranilnike in razsmernike, stikalno opremo, transformatorje in kabelske povezave med posamezni elementi, ki omogočajo priključevanje BHEE v obstoječ elektroenergetski sistem prenosnega omrežja.
Faza I: sistem BHEE se postavi na proste površine ob obstoječi transformatorski postaji na zahodni strani obstoječega bloka TE 2. Pred postavitvijo BHEE se predhodno odstrani obstoječe objekte in naprave, ki niso več v uporabi (diesel agregat, pomožne naprave in 110 kV portal, ki je služil napajanju že odstranjenega transformatorja).
Faza II: sistem BHEE zaseda površine vzhodnega dela obstoječega bloka TE 2 in plato med dimnikom in strojnico na vzhodni strani, na katerem se je v preteklosti nahajala glavna tehnološka oprema naprave za čiščenje dimnih plinov (prva točka 3. člena). Pred postavitvijo BHEE se predhodno odstrani vzhodni del bloka TE 2 z glavno tehnološko opremo, vključno s transportnim trakom za premog, ki nista več v funkciji.
Dopustna je tudi odstranitev zahodnega dela bloka TE 2 in na njegovem mestu gradnja novega objekta, ob pridobitvi predhodnega soglasja lokalne skupnosti in upoštevanja preostalih pogojev tega odloka. Novogradnje, ki so vir emisij v zrak, niso dopustne.
Postavitev sistema BHEE je dopustna znotraj območja za gradnjo, ki je določeno v grafičnem načrtu št. 4 »Ureditvena situacija«. Območje za gradnjo je od obstoječega dimnika oddaljeno min. 35 m in ne posega na obstoječo dostopno pot, ki potekata vzdolž zidu nad reko Savo ob južnem robu obravnavanega območja ter po severnem robu ob železniški progi. Izven območja za gradnjo so dopustni posegi za izvedbo pripadajoče zunanje ureditve in infrastrukturnih ureditev ter drugih pomožnih naprav in opreme, ki so potrebni za izvedbo načrtovanih objektov in izvajanje dopustnih dejavnosti.«
8. člen
Za 4. členom se doda nov 4a. člen, ki se glasi:
»4a. člen
(oblikovanje objektov na območju SD LN)
Vse posege na obstoječih objektih in oblikovanje novih objektov je treba prilagoditi industrijskemu značaju območja tako, da bodo s preostalim kompleksom tvorili oblikovno celoto.
Vsi objekti in naprave, ki so del sistema BHEE, morajo biti barvno usklajeni z obstoječimi objekti in napravami tako, da prostorsko ne bodo izstopali.«
9. člen
Za 5. členom se doda nov 5a. člen, ki se glasi:
»5a. člen
(priključevanje objektov na GJI na območju SD LN)
Obstoječi objekti in novogradnje se priključujejo na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki poteka na ali v neposredni bližini obravnavanega območja.
Obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati ter ji povečati zmogljivost. Vsi posegi na obstoječi infrastrukturi in priključevanje nanjo morajo biti načrtovani, projektirani in izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in standardi, tipizacijo in drugimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij.
Mikrolokacije posameznih priključkov se v sodelovanju s pristojnimi upravljavci uskladijo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Dostop do območja se zagotavlja preko obstoječih poti na območju TET.
Vključitev sistema BHEE v elektroenergetsko omrežje je v fazi I predvidena preko obstoječega stikališča 6,3 kV EDT. V fazi II bo za zagotovitev priključevanja na elektroenergetsko omrežje tehnično nadgrajen obstoječi transformator z večjo priključno močjo. Za ta namen se pri Elektro Ljubljana d.d. naroči raziskava, ki bo podala rešitve glede možnega napajanja z električno energijo.
Dopustna je izgradnja komunikacijskega omrežja.
Gradnja vodovodnega omrežja ni predvidena. Dopustna je raba obstoječega vodovodnega sistema na območju TET.
Padavinska voda iz obravnavanega območja se vodi v obstoječ sistem padavinske kanalizacije na območju TET.«
10. člen
Besedilo 6. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»6. člen
(posegi v progovni in varovalni progovni pas železnic)
(1) Posegi v progovni in varovalni progovni pas glavne železniške proge
Obravnavano območje se nahaja v varovalnem progovnem pasu glavne železniške proge št. 10 d.m. – Dobova – Ljubljana, ki poteka ob severnem robu platoja bloka TE 2. Pri projektiranju je treba upoštevati, da je železniška proga je elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV (vpliv blodečih tokov.)
V progovnem pasu je dopustno opravljati le dela in graditi objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.
Za vsak nameravan poseg in spremembo namembnosti objekta v varovalnem progovnem pasu železniške proge, ki znaša 108 m levo in desno merjeno od osi skrajnega tira, je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oz. objekt nazorno prikazane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira ter označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu. Ureditve in posegi, ki bi lahko ogrozile sestavne dele javne železniške infrastrukture, niso dovoljeni.
Umestitev načrtovanih ureditev (objektov, naprav, zasaditev) od osi najbližjega železniškega tira mora upoštevati predpisane odmike, kot so določeni v 925-DN30 (Navodila za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture).
Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.
Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec železnice ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja železniške proge. Umeščanje stavb z varovanimi prostori v vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dopustno umeščati stavb z varovanimi prostori.
V primeru morebitne postavitve fotonapetostnih naprav naj bo zagotovljeno preprečevanje svetlobnega bleščanja proti železniški progi.
Obravnavano območje sega na območje državnega prostorskega načrta v pripravi za nadgradnjo železniške proge na odseku vozlišča Zidani Most – Zagorje. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno pridobiti oz. preveriti aktualnost rešitev poteka železniške proge in spremljajočih ureditev. Vsi posegi v območju predvidenega DPN morajo biti prilagojeni aktualnim rešitvam v zvezi z nadgradnjo železniške proge.
(2) Posegi v progovni in varovalni progovni pas industrijskega tira
Na zahodni strani je do bloka TE 2 speljan industrijski tir, katerega progovni pas je širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
Določbe 1. točke tega člena se smiselno uporabljajo tudi za progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru. Upoštevati je treba poslovnik industrijskega tira, ki je v pristojnosti lastnika oz. upravljavca industrijskega tira.«
11. člen
Za 6. členom se dodajo nov 6.a, 6.b in 6.c člen, ki se glasijo:
»6.a člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju TET se nahaja tehniški spomenik Trbovlje – Elektrarniški dimnik (EID 1-30101), ki s svojo višino 364 m predstavlja najvišjo stavbo v Sloveniji in najvišji dimnik v Evropi.
Posegi na obstoječem elektrarniškem dimniku so dopustni le, če so v ta namen predhodno pridobljeni kulturno varstveni pogoji in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Načrtovani posegi ne smejo vplivati na ohranjanje spomeniških lastnosti objekta in ne smejo poslabšati oziroma negativno vplivati na oblikovne in historične značilnosti obstoječega objekta. Izvajanje drugih dejavnosti iz prvega odstavka 3a. člena je dopustno samo v primeru, če novo predvidene vsebine zagotavljajo enako ali boljše varstvo kulturne dediščine in s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta. Dopustni so tudi posegi v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
Vsi gradbeni posegi v prostor in dejavnosti se morajo izvajati tako, da bo zagotovljeno ohranjanje spomeniških lastnosti elektrarniškega dimnika in njegova prepoznavnost v prostoru. Vsi novi objekti in naprave morajo biti barvno usklajeni z obstoječimi objekti in napravami tako, da prostorsko ne bodo izstopali.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
6.b člen
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje narave
Območje TET se nahaja znotraj območja, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, status ekološko pomembnega območja Zasavsko hribovje (ID 12100).
Posebne rešitve in ukrepi za ohranjanje narave niso predvideni.
(2) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Pri načrtovanju in gradnji na obravnavanem območju je potrebno upoštevati področne predpise in standarde s področja elektromagnetnega sevanja.
Za potrebe umeščanja sistema BHEE iz 3a. člena tega odloka je bila izdelana »Ocena pričakovanih obremenitev okolja z EMP zaradi delovanja hranilnika električne energije, INIS d.o.o., strokovno mnenje št. 25-604-O-HSE, september 2025«. Iz strokovne ocene izhaja, da zaradi umeščanja novih naprav omilitveni ukrepi niso potrebni. V skladu z določili veljavne uredbe o elektromagnetnem sevanju mora investitor zagotoviti izvedbo prvih meritev elektromagnetnih polj. Nadalje obratovalnega monitoringa ni potrebno izvajati.
(3) Varstvo pred hrupom
Celotno območje spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
Predvideni objekti v času obratovanja ne smejo presegati predpisanih mejnih ravni hrupa.
Morebiti potrebni ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom se na podlagi obratovalnega monitoringa izvedejo v skladu s predpisi.
(4) Varstvo zraka
Predvideni objekti v obratovanju niso vir emisij, ki bi lahko vplivale na zmanjšanje kvalitete zraka, zato posebni ukrepi niso predvideni. V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja v skladu z veljavno uredbo, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisij delcev z gradbišč.
(5) Varstvo voda
Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se ne posega na območja, ki so z veljavnimi predpisi opredeljena kot vodovarstvena območja. Na vplivnem območju posega ni veljavnih oziroma pretečenih vodnih dovoljenj za podzemno rabo vode, prav tako ni evidentirane posebne rabe podzemne vode.
Vpliv na podzemne vode zaradi načrtovanega posega v prostor (postavitev sistema BHEE) je bil preverjen z izdelavo strokovne podlage »Ocena vpliva posega na podzemne vode – Baterijski hranilnik električne energije HSE edT, IRGO Consulting d.o.o., št. projekta 3032694, september 2025«.
Za zagotavljanje varstva podzemnih voda pred morebitnim onesnaženjem je treba upoštevati naslednje ukrepe:
- Uporaba fitofarmacevtskih sredstev za namene vzdrževanja manipulacijskih površin ni dopustna.
- V času gradnje je treba upoštevati naslednje pogoje:
-
- Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dopustna.
- Pri vgradnji betona mora biti iz priloženih certifikatov razvidno, da bodo uporabljeni takšni dodatki in druge sestavine, ki ne povzročajo izluževanja snovi, nevarnih za vodno okolje in zdravje ljudi.
- V času gradnje je treba zagotoviti stroge varstvene ukrepe, nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi naj bodo izven poplavnih območij. V primeru nezgod je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. V primeru nesreče med gradnjo (npr. razlitje, razsutje nevarnih snovi in tekočin) je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za preprečitev onesnaženja in zmanjšanje vplivov na vodno okolje. Takoj je treba obvestiti pristojne službe, upravljavce vodnih virov in vodjo projekta.
- Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
- Vsa vozila in gradbena mehanizacija prisotna na gradbiščih in dostopnih poteh mora biti tehnično izpravna. Na delovišču ter pri delovnih strojih mora biti prisotna zadostna količina adsorbentov in drugih sredstev za omejevanje in sanacijo morebitnih razlitih nevarnih tekočin.
- V času mirovanja mora biti gradbena mehanizacija parkirana na utrjenih površinah z urejeno odvodnjo odpadnih vod preko lovilcev olj.
- Obratovalni monitoring podzemnih vod ni predviden. V primeru havarije, ob razlitju nevarnih ali drugih snovi, je treba izdelati in izvesti podroben načrt izrednega monitoringa, s katerim se spremlja razširjanje in intenziteta razširjanja.
- V nadaljnjih fazah projekta se v sodelovanju s strokovnjakom s področja požarne varnosti oblikujejo rešitve odvajanja požarne vode s čim manjšim vplivom na podzemno vodo.
- V mrežnem transformatorju, ki je predviden kot oljno hlajen (ONAN/ONAF), naj se uporabljajo biorazgradljiva olja.
- Oljna jama, izvedena za potrebe transformatorja, mora biti ustrezno zgrajena in vzdrževana. Prav tako se mora oljne jame oziroma enakovreden zadrževalni sistem izvesti na območju transformatorjev pri razsmernikih.
V primeru odstranitve zahodnega dela bloka TE 2 in gradnje novega objekta je treba vpliv na podzemne vode in ukrepe za zagotavljanja varstva podzemnih voda pred morebitnim onesnaženjem preveriti z izdelavo nove ocene vpliva na podzemne vode.
Obravnavno območje meji na vodno zemljišče reke Save, ki je uvrščana med vodotoke I. reda. Pri načrtovanju in izvedbi del na obravnavanem območju je treba upoštevati mejo priobalnega zemljišča 15 m od meje vodnega zemljišča. Na vodno in priobalno zemljišče je dopustno posegati skladno z zakonom o vodah.
Načrtovanje in izvedba del ne smeta poslabšati odtočnih razmer na reko Savo, v katero se odvaja padavinska voda iz obravnavanega območja, ne sme se poslabšati stanje voda in pogojev za plovbo in ne sme onemogočiti varstva pred škodljivim delovanjem vode na predmetnem in širšem območju.
Med gradnjo je prepovedano odmetavanje odpadkov in začasno skladiščenje izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotokov. Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti ostanke začasnih skladišč izkopanega materiala in prizadete površine povrniti v prvotno stanje.
Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in po opustitvi pretakale, skladiščile ali uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki (kot npr. motorna goriva, olja in maziva) morajo biti urejena kot zadrževalni sistemi (lovilna skleda). Ti morajo biti brez odtokov, nepropustni, odporni na vse snovi ter ustrezno dimenzionirani, da lahko zadržijo celotno morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
Za vse posege v območje priobalnega pasu in vodotoka ter za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režimi ali stanje voda, je treba skladno s predpisi s področja voda pridobiti vodno soglasje ali mnenje in soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe v skladu z določili predpisov o plovbi po celinskih vodah.
(6) Varstvo tal
Vsi posegi na ali v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da sta izguba in degradacija tal čim manjši.
Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, je treba skladiščiti ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se neonesnaženi izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan. Z viški zemeljskih izkopov (vključno z rodovitno zemljo) je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
Utrjevanje tal naj se glede na namen in funkcijo prednostno zagotavlja z vodopropustnimi materiali, razen če to ni izvedljivo zaradi tehničnih, funkcionalnih ali varnostnih razlogov.
Pri izvedbi del in izvajanju dejavnosti je treba zagotoviti, da ne prihaja do onesnaženja tal med izvajanjem posegov in izvajanjem dejavnosti. Treba je zagotoviti sledeče:
- kot prometne in gradbene površine naj se uporabljajo obstoječe prometne in manipulativne površine,
- uporabljajo naj se materiali in snovi, ki ne povzročajo onesnaženosti tal,
- v primeru skladiščenja nevarnih snovi mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v tla,
- če se med gradnjo izkaže potreba po začasnem skladiščenju nevarnih odpadkov, se ti hranijo v ustreznih posodah ali skladiščih tako, da se prepreči onesnaženje tal,
- na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi, ki preprečujejo njihovo razlivanje v tla (gorivo, motorno olje, zaščitni premazi in druge škodljive snovi),
- uporabljajo naj se transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani,
- za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(7) Ravnanje z odpadki
Pri ravnanju z odpadki v času gradnje in obratovanja prostorske ureditve je treba upoštevati zakonodajo s področja odpadkov. Za vse odpadke, ki bodo nastajali ob rednih vzdrževalnih delih, je treba zagotoviti oddajo zbiralcem odpadkov ali izvajalcem njihove obdelave.
Med gradnjo je treba zagotovi ustrezen prostor za začasno skladiščenje odpadkov, vključno z odpadno embalažo, ki se uredi tako, da se prepreči raznos odpadkov z območja gradbišča ter da se prepreči dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Pripravi se interna navodila za ravnanje z odpadki na izvoru, pri njihovem ločenem zbiranju in začasnem skladiščenju. Začasno skladiščenje se izvede na način, da ne prihaja do onesnaževanja okolja, zagotovljena mora biti oddaja odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.
Z nastalimi gradbenimi odpadki, vključno z zemeljskimi izkopi, je treba ravnati skladno s predpisi s področja odpadkov.
Nevarni odpadki, med katere spada tudi zemljina, onesnažena zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
V nadaljnjih fazah projektiranja se v skladu z uredbo, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. V načrtu se natančno določi ravnanje z vsemi gradbenimi odpadki, tudi ravnanje z viški zemeljskih izkopov. Višek zemeljskih izkopov, ki ne bo uporabljen pri gradnji načrtovanih ureditev, mora biti kot gradbeni odpadek oddan zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
6.c člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Potresna nevarnost
Obravnavano območje se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu s predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(2) Varstvo pred požarom
Pri načrtovanju in gradnji na obravnavanem območju je potrebno upoštevati področne predpise s področja požarne varnosti in zagotoviti, da objekti izpolnjujejo bistvene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov. Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da so zagotavljani ustrezni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zadostni odmiki med objekti oziroma ustrezne požarne ločitve objektov, ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila, zadostni viri za oskrbo z vodo za gašenje ter zagotovljeni ukrepi za zajem onesnažene požarne vode.
Voda za gašenje se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja na lokaciji TET.
Dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila se zagotavljajo preko obstoječih dostopnih poti in manipulativnih površin.
(3) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda
Območje SD LN se nahaja na območju ogroženem zaradi poplav, in sicer v območju razreda preostale poplavne nevarnosti (Pp).
Pri načrtovanju in gradnji na obravnavanem območju je treba upoštevati veljavno uredbo o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Vsi objekti in ureditve na območjih, ogroženih zaradi poplav, morajo biti načrtovani tako, da bodo med uporabo poplavno odporni in stabilni ob upoštevanju morebitnih obremenitev.
Dopustnost in način izvedbe sistema BHEE iz 3a. člena tega odloka sta bila izkazana z ekspertnim mnenjem »Hidrološko-hidravlična preveritev poplavne ogroženosti, odpornosti in stabilnosti umestitve baterijskih hranilnikov na območju TET, HSE Invest d.o.o., št. projekta HIB8-9100_05/2025, oktober 2025«. Iz izdelane študije izhaja, da načrtovani poseg nima negativnega vpliva na visokovodne razmere Save, kot tudi ne na hidravlične razmere območja TET, zato omilitveni ukrepi niso potrebni. Pri postavitvi na obstoječo koto terena sta poplavna odpornost in stabilnost zagotovljeni.
V primeru odstranitve zahodnega dela bloka TE 2 in gradnje novega objekta je treba vpliv na poplavno ogroženost območja kot tudi poplavno varnost in odpornost objektov ponovno preveriti. Poslabšanje stanja ni dopustno.«
12. člen
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7a. člen
(etapnost izvedbe na območju SD LN)
Predvidene gradnje na območju SD LN se lahko izvajajo kot posamezne funkcionalne in prostorsko zaključene celote neodvisno ena od druge, pod pogojem, da je zagotovljena vsa za obratovanje objektov potrebna infrastruktura.«
13. člen
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»9a. člen
(dopustna odstopanja na območju SD LN)
Ne glede na grafične prikaze je dopustna tudi drugačna izvedba in postavitev sistema BHEE znotraj območja določenega za gradnjo. Natančno se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju preostalih določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi.
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev in zmogljivosti sistema BHEE iz 3a. točke tega člena ter vključitve v infrastrukturno omrežje, če se nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju izkaže za potrebno pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.«
IV. KONČNE DOLOČBE
14. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem SD LN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
15. člen
(vpogled SD LN)
(1) S tem odlokom sprejeti prostorski akt je v tekstualni in grafični obliki stalno na vpogled občanom, fizičnim in pravnim osebam na sedežu Občine Trbovlje.
(2) Besedilo odloka je uradno objavljeno tudi na spletni strani Občine Trbovlje.
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 350-36/2025-50
Datum: 03. 06. 2026
Občina Trbovlje
Zoran Poznič, župan
