Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjski blok na Savinjski cesti v Trbovljah

Na podlagi 119. člena v zvezi s 115. členom in drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-2 Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21, 20/22) ter  na podlagi 10. in 85. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18 in 4/20, 4/24 ter Uradno glasilo e-občina, št. 17/25), je Občinski svet Občine Trbovlje na 23. redni seji dne, 11. 2. 2026 sprejel

ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKI BLOK NA SAVINJSKI CESTI V TRBOVLJAH

(1)    S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za »stanovanjski blok na Savinjski cesti v Trbovljah« (v nadaljevanju: OPPN). Območje OPPN je v grafičnem delu Občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 29/2015, 23/2017, 23/2018, 10/2019, 23/2022; v nadaljevanju: OPN) določeno z enoto urejanja prostora TR-14, za katero je v OPN predpisana obveznost sprejetja OPPN.
(2)    Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 1687.

2. člen
(vsebina OPPN)

(1)    Območje OPPN je namenjeno izgradnji dveh novih večstanovanjskih stavb (2 bloka) ter ureditev pripadajočih površin za njuno rabo, krajinske ureditve ter ureditev prometne in gospodarske infrastrukture. Obstoječi objekti se v celoti rušijo.

(2)    Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:

• sanacija degradiranega območja z umestitvijo dveh večstanovanjskih stavb;
• ureditev prometnega priključevanja na javno pot JP 923651 (v nadaljevanju Savinjska cesta);
• ureditev gospodarske infrastrukture območja (komunalna, energetska, elektronske komunikacije);
• ureditev manipulativnih in parkirnih površin ter zelenih in urbanih površin območja.

3. člen
(sestavni deli OPPN)

(1)    OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(2)    Tekstualni del OPPN vsebuje:

• splošne določbe;
• območje OPPN;
• opis prostorskih ureditev;
• rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
• zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
• rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin;
• rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
• načrt parcelacije;
• etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi posegi in zahteve za izvajanje OPPN;
• velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev;
• prehodne in končne določbe.

(3)    Grafični del OPPN obsega:

• List 1:        Prikaz lege območja OPPN v prostoru; merilo 1:2000
• List 2:        Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000
• List 3.1:     Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor - ureditvena situacija; merilo 1:1000
• List 3.2:     Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerez 1-1; merilo 1:1000
• List 4:        Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000
• List 5:        Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000
• List 6:        Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000

(4)    Spremljajoče gradivo OPPN obsega:

• izhodišča za pripravo prostorsko izvedbenega akta;
• sklep o začetku priprave OPPN;
• izsek iz nadrejenega prostorskega akta;
• prikaz stanja prostora;
• strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
• smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
• dokumentacija in odločba v postopku celovite presoje vplivov na okolje za OPPN;
• obrazložitev prostorskega akta s prikazom skladnosti in utemeljitev OPPN;
• povzetek za javnost;
• izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.

(1)    Območje OPPN leži v severnem delu naselja Trbovlje. Meje območja opredeljujejo Cesta Tončke Čeč (LK 423220), obstoječe večstanovanjske stavbe znotraj enote urejanja prostora TR-14 in obstoječa stanovanjska zazidava znotraj enote urejanja prostora TR-14.
(2)    Območje OPPN, ki predstavlja jugozahodni vogal enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP), je v grafičnem delu OPN določeno z oznako EUP TR-14 in namensko rabo SSv ter meri 0,4 ha. Območje je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3)    Območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele v katastrski občini 1871-Trbovlje: 8/2, 13/3, 20/4, 20/18, 20/19, 20/22, 20/23 in 20/26.

5. člen
(urejevalne enote)

(1)    Območje OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue):

• Ue1: dostopna cesta;
• Ue2: območje dveh večstanovanjskih stavb.

Območje OPPN je namenjeno izgradnji dveh novih večstanovanjskih stavb in ureditvi pripadajočih površin za njuno rabo, krajinske ureditve ter ureditev prometne in gospodarske infrastrukture.

7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)    Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, ureditvijo zelenih odprtih bivalnih površin ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
(2)    Celotno območje OPPN se odziva na obstoječe robne pogoje. Na zahodni strani vzdolž Ceste Tončke Čeč, na južnem robu območja OPPN ter na vzhodnem robu območja OPPN vzdolž obstoječe zazidave je opredeljen minimalen obseg zelene površine na raščenem terenu in zasaditev z visokodebelnimi drevesi. Na severnem delu območja se uredi dostopna cesta ter tlakovane in zelene površine.
(3)    Območje OPPN se priključuje na obstoječe prometno omrežje in sicer na Savinjsko cesto (JP 923651).
(4)    Na podlagi podatkov o količini in vrsti prometa po državni cesti kot tudi podatkov o obstoječi in predvideni količini ter vrsti prometa preko obstoječih priključkov je treba pred nadaljnjim načrtovanjem preveriti ustreznost obstoječe ureditve prometne navezave na regionalno cesto. V kolikor se izkaže potreba po ureditvi oziroma preureditvi obstoječega priključevanja na državno cesto, je treba v fazi projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo ter nanjo pridobiti pogoje in soglasje, skladno z veljavno zakonodajo s področja cest in po postopku kot ga predpisuje zakonodaja za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah.
(5)    Območje OPPN se priključuje na elektroenergetsko, vodovodno, toplovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode. Padavinska voda se preko lovilcev olj in zadrževalnikov odvaja v obstoječ vod kanalizacijskega omrežja padavinske odpadne vode. Omogočena je priključitev na telekomunikacijsko omrežje in omrežje javne razsvetljave.

8. člen
(posegi izven območja OPPN)

Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.

9. člen
(javne in druge skupne površine)

(1)    Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(2)    Druge skupne površine v območju OPPN so površine v:

• Ue1 in Ue2: zelene površine, odprte bivalne površine, otroška igrišča ter funkcionalne in prometne površine na nivoju terena.

10. člen
(vrste dopustnih gradenj in objektov)

(1)    Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja infrastrukture, potrebne za delovanje stavb v urejevalni enoti Ue2.
(2)    Dopustne so tudi naslednje gradnje in ureditve:

• gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov določenih s tem odlokom;
• gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
• gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
• odstranitev objektov;
• preoblikovanje terena.

(1)    Lega stavb na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z gradbeno mejo (GM) in gradbeno mejo pod terenom (GMp). Gradbena meja je prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2, 4, 5 in 6:

• gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s fasado osnovnega volumna ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbeno mejo lahko presegajo balkoni in nadzemni deli, ki segajo izven fasade stavb (balkoni, lože, nadstreški) uvoz v kletne etaže, dostopi v kletne etaže in objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo;
• gradbena meja pod terenom je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s kletnimi etažami ne smejo presegati pod terenom. Gradbeno mejo pod terenom lahko presegajo uvoz v kletne etaže, dostopi v kletne etaže in objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo;
• v kolikor je poleg gradbene meje za stavbo opredeljena tudi gradbena meja pod terenom se za kletne etaže upošteva gradbena meja pod terenom.

(2)    Obstoječe stavbe (Samski dom) in objekte se odstrani.
(3)    Na gradbeni parceli, ki jo predstavlja Ue2, je dopustna gradnja stavb, pri čemer je:

• faktor zazidanost (FZ) največ 0,40;
• faktor zelenih površin (FZP) najmanj 0,40;
• znotraj posameznega objekta so dopustna največ 3 stanovanja manjša od 42 m²;
• dopustna etažnost stavbe največ K (klet) + P (pritličje) + 3N (nadstropje) + T (terasna etaža);
• površina terasne etaže ne sme presegati 3/4 bruto tlorisne površine zadnje polne etaže;
• kota pritličja (± 0,00 m = 302,00 m.n.v.) z dopustnim odstopanjem ± 0,50 m je določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
• dopustna višina stavbe (+ 17,00 m = 319,00 m.n.v.) določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
• streha stavbe ravna (naklon 2°);
• oblikovanje fasad osnovnega kubusa posameznega stanovanjskega bloka mora biti načrtovano na način, da se ne poudarja vertikalne linije razporeditve balkonov;
• z namenom členitve (vizualno znižanje in horizontalna členitev objekta) mora biti terasna etaža stanovanjskih blokov vizualno ločena (različni materiali, obdelave, barve) od osnovne stavbne mase;
• venec terasne etaže mora biti oblikovan in obdelan v enaki barvi in materialni obdelavi kot fasada terasne etaže. Pločevinaste obrobe morajo biti minimalnih dimenzij in vizualno nevpadljive;
• sončni paneli ali kolektorji ter morebitni dodatni elementi ne presegajo venca stavbe, v primeru, da ga minimalno presegajo zaradi konstrukcijskih zahtev, morajo biri ti elementi nevtralne barve;
• klimatske ali druge naprave se na fasade objektov, balkone ali lože lahko umeščajo le skladno z načrtom fasad;
• treba zagotoviti minimalne čase osončenja bivalnih prostorov;
• treba upoštevati strokovno podlago »Geološko-geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje objekta z geotehničnimi pogoji temeljenja za večstanovanjsko stavbo na Savinjski cesti 10a, Geoinženiring d.o.o., Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, št. 82 498/22, december 2022«;
• v nadaljnjih fazah projektiranja treba izvesti dodatne preiskave terena s sondažnim vrtanjem, na podlagi katerih bo moč natančneje določiti sestavo tal ter omogočilo določitev kvalitetnih in varnih pogojev gradnje;
• treba v času izvedbe del zagotoviti stalen geotehnični nadzor.

(4)    Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:

• podkletitev objektov je možna ob predhodnih geomehanskih in hidrotehničnih raziskavah, v sklopu katerih se tudi preračuna in definira sistem za ponikanje, zadrževanje in odvodnjo lastne padavinske vode, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih, že zgrajenih objektov in obstoječih objektov gospodarske infrastrukture ter ukrepi za zaščito podtalnice;
• klet mora biti načrtovana in izvedena tako, da vdor talne vode ter površinske vode iz zunanjih površin ob stavbah v kletne prostore ni mogoč;
• izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna, brez iztoka v podtalje ali kanalizacijo. Zagotovljeni morajo biti zajem, črpanje ter odvod morebitnih požarnih, padavinskih ali drugih voda. Za vsakim lovilnikom olj mora biti vgrajen ročni zasun oziroma loputa, ki jo je treba pred začetkom gašenja zapreti. Požarno vodo z območja je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v javno kanalizacijo ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek. V eventualnih transformatorskih postajah naj se uporabljajo suhi transformatorji ali biorazgradljiva olja, če je le mogoče. Lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo in olje tesno ter mora omogočiti zajem celotne količine olja.

12. člen
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev površin za mirujoči promet)

(1)    Parkirne površine za potrebe stanovanjskih stavb se zagotavlja na nivoju terena v urejevalni enoti Ue2.
(2)    Dopustna je izgradnja podzemne garaže v skladu z gradbeno mejo pod terenom, prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.1.
(3)    Najmanjša dovoljena dimenzija PM za osebni avto znaša 2,5 x 5,0 m, v primeru PM za invalide pa 3,5 x 5,0 m.
(4)    Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih vod). Parkirišča so lahko izvedena s tratniki.
(5)    Umeščanje parkirnih mest za kolesa je treba obravnavati prednostno, pred avtomobili, z umestitvijo blizu vhodov v objekte, pri čemer je najbližji prostor namenjen neoviranemu dostopu gibalno oviranim osebam in pešcem.

13. člen
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve)

Za urejanje ostalih površin poleg ostalih določb veljajo naslednji pogoji:

• višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
• morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;
• ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti morajo biti medsebojno oblikovno skladne;
• za zasaditve se uporabijo lokalno značilne neinvazivne vrste rastlin;
• vzdolž vzhodnega roba parkirišča je treba vzpostaviti zvezno zazelenitev listopadne avtohtone drevnine;
• na delu površin Ue2 se ob vzhodnem robu, v sklopu zelenih površin, umesti otroška igrala.

14. člen
(merila, pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)    Na območju OPPN je za skupne potrebe dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

• vseh, ki so vrisani v grafičnem delu OPPN;
• gradbeno-inženirskih objektov, ki so del zunanje ureditve (npr. oporni zidovi z varnostno ograjo ipd,);
• ograj ob otroških igriščih in na drugih mestih, kjer je to nujno potrebno za varnost uporabnikov območja oziroma so ograje del celovite zasnove urejanja javnih in skupnih površin;
• zbirnih mest za komunalne odpadke;
• komunalnih priključkov, ki niso obvezna infrastruktura v postopku priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD);
• urbane opreme.

(2)    Na območju OPPN ni dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

• ograj, ki niso skladne z 2. oziroma 3. alinejo 1. odstavka tega člena;
• reklamnih panojev.

(3)    Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1,5 m, temelj ograje pa mora biti od cestnega telesa odmaknjen najmanj 0,5 m.
(4)    Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim manj zahtevnim ali zahtevnim objektom.
(5)    Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti načrtovani skupaj z manj zahtevnimi oziroma zahtevnimi objekti in vključeni v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.

16. člen
(javne ceste)

(1)    Površine načrtovanih javnih cest in javnih poti so določene v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.1, 4, 5 in 6.
(2)    V Ue1 se uredi dvosmerna dostopna cesta, ki se priključi na Savinjsko cesto (JP 923651) in omogoča dostop do Ue2. Minimalna širina vozišča je 5 m.
(3)    V nadaljnjih fazah projektiranja je treba preveriti ustreznost prometne navezave predmetnega OPPN na regionalno cesto. V kolikor se izkaže, zaradi spremenjene količine ali / in vrste prometa, potreba po ureditvi oziroma preureditvi obstoječega priključevanja obravnavanega OPPN državno cesto, je treba v fazi projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo ter si nanjo pridobiti pogoje in soglasje skladno z Zakonom o cestah (ZCes-2, Uradni list RS, št. 132/22) in po postopku kot ga predpisuje Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).

17. člen
(elektroenergetsko omrežje)

(1)    Preko območja OPPN potekajo obstoječi prostozračni nadzemni distribucijski elektroenergetski vodi v upravljanju Elektro Ljubljana d.d., ki se ukinjajo oziroma nadomestijo s podzemnimi vodi v kabelski izvedbi.
(2)    Za objekte, ki se rušijo, se predvidi ukinitev elektroenergetska omrežja in naprav.
(3)    Za elektroenergetsko oskrbo območja OPPN se izvede nova elektro kabelska kanalizacija (v nadaljevanju EKK) od predvidenih objektov do obstoječe transformatorske postaje STT Bloki (v nadaljevanju TP) s točko priključitve na parceli št. 20/54, k.o. 1871-Trbovlje.
(4)    Kabelska kanalizacija se izvede s 4 cevmi Ø 160 in ustreznimi kabelskimi jaški. Za napajanje predvidenih objektov se v EKK od TP do objektov položita dva podzemna vodnika preseka Al 4 x 150 mm². Del obstoječega nadzemnega omrežja na območju OPPN se demontira.
(5)    Celotna preureditev obstoječega in gradnja novega elektroenergetskega omrežja mora biti obdelana v projektni dokumentaciji.

18. člen
(telekomunikacijsko omrežje)

(1)    Preko območja OPPN potekajo obstoječi telekomunikacijski vodi v upravljanju Telemach d.o.o. in Telekom Slovenije d.d..
(2)    Obstoječe telekomunikacijske vode, ki potekajo čez območje, se ukine oziroma nadomesti s podzemnimi vodi v kabelski izvedbi na ustrezni lokaciji.
(3)    Na območju OPPN je dopustna gradnja oziroma dograditev telekomunikacijskega omrežja.
(4)    Novo telekomunikacijsko omrežje se izvede kot cevna kabelska kanalizacija, z ustreznim številom in profilom PVC cevi ter vmesnimi revizijskimi jaški z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti.
(5)    V fazi nadaljnjega načrtovanja in pri izvajanju del je treba upoštevati podane smernice pristojnega nosilca urejanja prostora oziroma upravljavca omrežja (Telemach d.o.o, št. Trbovlje01/23-SO, z dne 19.05.2023; Telekom Slovenije d.d., št. 120079-CE/2187-LM, z dne 24.05.2023).

19. člen
(vodovod)

(1)    Na območju OPPN se nahaja obstoječ vod sekundarnega vodovodnega omrežja PE DN 100, ki se na delu trase, od obstoječega nadzemnega hidranta na parceli št. 20/4, k.o. 1871-Trbovlje v smeri proti jugu, ukine.
(2)    Za oskrbo s pitno vodo se območje OPPN priključuje na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje PE DN 100 ob omenjenem hidrantu.
(3)    Dimenzije vodovodnih cevi je treba obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve skladno s veljavno zakonodajo s področja tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih objektov in naprav.
(4)    Vodovodni priključek mora biti zaključen z vodomernim jaškom, ki mora biti lociran na gradbeni parceli načrtovanega objekta čim bliže javnemu vodovodu. Vodomerni jašek za skupne in posamezne dele stavbe mora biti stalno dostopen upravljavcu.

20. člen
(hidrantno omrežje)

(1)    Za oskrbo s protipožarno vodo se območje priključuje na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, vod PE DN 100, na parceli št. 20/4, k.o. 1871-Trbovlje.
(2)    Za potrebe gašenja požara se na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vodovod za vodomernim jaškom.
(3)    Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

21. člen
(kanalizacija – komunalne odpadne vode)

(1)    Preko severovzhodnega dela območja OPPN poteka obstoječ javni kanalizacijski vod za komunalne odpadne vode PVC 250, ki se ohranja.
(2)    Na območju OPPN se zgradi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode.
(3)    Novi kanalizacijski vodi, vključno z revizijskimi jaški in priključki, morajo biti projektirani in izvedeni vodotesno, iz atestiranih materialov.
(4)    Komunalne odpadne vode je treba odvesti (pod stropom kleti) preko priključka, v javno kanalizacijsko omrežje odpadnih vod. Morebitne komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov in podzemnih garaž je treba odvesti v kanalizacijo urejevalne enote preko internega črpališča.

22. člen
(kanalizacija – padavinske odpadne vode)

(1)    Na območju OPPN se zgradi ločeno kanalizacijsko omrežje padavinskih vod.
(2)    Odvajanje padavinskih odpadnih vod z območja OPPN se uredi preko sistema zadrževanja in odvodom v obstoječ vod padavinske odpadne kanalizacije na vzhodni strani območja OPPN.
(3)    Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov.
(4)    Padavinske odpadne vode iz povoznih površin morajo biti pred odvodom ustrezno očiščene oziroma vodene preko lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.

23. člen
(javna razsvetljava)

(1)    Preko območja OPPN poteka obstoječ prostozračni vod omrežja javne razsvetljave, ki se ukine oziroma nadomesti s podzemnim vodom v kabelski izvedbi na ustrezni lokaciji.
(2)    Dopustna je ureditev oziroma dograditev omrežja javne razsvetljave ob javnih cestah.
(3)    Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob cestah.
(4)    Ob cestah se uporabi drogove za svetilke višine do 6,0 m.
(5)    Svetilke se opremijo s svetlobnimi telesi in z napajanjem reguliranim preko sistema, ki dopušča časovno regulacijo in večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.

24. člen
(toplovodno omrežje)

(1)    Preko območja OPPN potekajo vodi obstoječega toplovodnega omrežja, ki se jih premakne oziroma nadomesti z novimi podzemnimi vodi na ustrezni lokaciji.
(2)    Za objekte na območju se zagotavlja daljinsko ogrevanje, zagotavljanje tople sanitarne vode ter vode za ostalo gospodinjsko rabo, s priključitvijo na obstoječe toplovodno omrežje.
(3)    Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m², je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Na podlagi te študije se izbere najprimernejši sistem za oskrbo novih stavb z energijo. Kot alternativni sistemi štejejo:

• decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
• soproizvodnja toplotne in električne energije;
• daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
• toplotne črpalke;
• druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanje tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter predpisi na področju varstva okolja.

25. člen
(plinovodno omrežje)

Na območju OPPN ni obstoječega plinovodnega omrežja.

26. člen
(ravnanje z odpadki)

(1)    Na območju OPPN je predvideno zbiranje in odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mešani komunalni odpadki, odpadna komunalna embalaža in biološki odpadki).
(2)    Lokacija zbirnega in odjemnega mesta je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(3)    Samostojni prostori za zbiranje ločenih odpadkov morajo biti vizualno zastrti in ozelenjeni, prostori v okviru stavbe morajo biti zastrti.
(4)    Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni tako, da so dostopni s komunalnim vozilom. Elementi dostopne ceste morajo biti projektirani tako, da je omogočena vožnja smetarskega vozila dolžine 10 m.
(5)    Dostop za komunalna vozila je urejen preko Savinjske ceste (JP 923651) in njenega podaljška v urejevalni enoti Ue1.

(1)    Na območju OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.
(2)    Na območju OPPN se v največji možni meri ohranja obstoječa avtohtona vegetacija.
(3)    Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem območju se na območje OPPN ne sme navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.

28. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)

(1)    Na območju OPPN ni opredeljenih območij in objektov varstva kulturne dediščine.
(2)    Območje OPPN na vzhodni strani meji na območje evidentirane stavbne dediščine EŠ 27728 Trbovlje - Švabska kolonija, ob južnem robu pa se v kamnolomu pod Klečko nahaja objekt memorialne dediščine EŠ 21869 Trbovlje - Spominsko znamenje Francu Fakinu.
(3)    Stanovanjski blok je treba načrtovati v tradicionalnih gabaritih: pravokoten tloris. Odprtine na fasadah morajo biti pokončne in skladno razporejene, fasada pa obdelana v ometu svetle, naravne barve oz. lahko s kombinacijo lesenih oblog. Enostavni objekti se lahko načrtujejo v sodobnem, minimalističnem oblikovalskem slogu.
(4)    Ohrani se obstoječa betonska ograja na vzhodnem robu območja OPPN, ki je del izvorne zunanje ureditve registrirane nepremične dediščine Trbovlje – Švabska kolonija (EID 1-27728).
(5)    Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(6)    Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

29. člen
(tla in podzemne vode)

(1)    Območje OPPN se nahaja na erozijsko ogroženem območju na katerem so predvideni zahtevni zaščitni ukrepi.
(2)    Ureditveno območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.
(3)    Sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za večstanovanjski stavbi in garažno stavbo je preveritev stanja in vplivov načrtovane gradnje na tla in podzemne vode (geološko in hidrološko poročilo) ter določitev morebitnih ukrepov.
(4)    Za temeljenje ali pilotiranje v globini večji od 5 m mora biti izdelana ocena tveganja izvajanja dejavnosti na kakovost podtalnice.
(5)    V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

• preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov;
• preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
• vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
• v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje;
• po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse, z gradnjo prizadete, površine krajinsko urediti.

(6)    Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(7)    Izvedba OPPN sama po sebi ne bo imela vplivov na tla. V primeru, da se odkrijejo nevarni odpadki, je treba raziskati tudi stanje onesnaženosti tal in zagotoviti njihovo sanacijo, če je onesnaženost prekomerna, predvsem zaradi preprečevanja onesnaževanja podzemnih voda.

30. člen
(zrak)

(1)    Pri načrtovanju objektov v območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih. Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oziroma dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.
(2)    Za ogrevanje in hlajenje objektov se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije ali elektrika.
(3)    V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

• vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
• pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
• čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
• zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
• gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
• prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
• redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.

31. člen
(hrup)

(1)    Območje OPPN je opredeljeno kot III. območje varstva pred hrupom.
(2)    Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih. Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oziroma dejavnosti, ki so lahko pomembni viri hrupa v okolju.
(3)    Pri gradnjah stavb v območju s III. stopnjo varstva pred hrupom je potrebno načrtovati ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna).
(4)    Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti tako, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa za nočni čas.
(5)    V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

• na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
• gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dopustno izvajati;
• omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
• razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
• uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati zakonodajo s področja o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
• postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča;
• redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
• uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.

32. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki)

Glede ravnanja z gradbenimi odpadki je v času gradnje treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

• investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
• investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
• investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
• investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
• investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.

33. člen
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)

(1)    Javno razsvetljavo in zunanjo razsvetljavo objektov je treba prilagoditi zahtevam predpisov s področja svetlobnega onesnaževanja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.
(2)    Osvetljevanje zunanjih površin je potrebno zmanjšati na najnižjo raven, oziroma ga v največji možni meri opustiti. Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve:

• zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;
• za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra;
• svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico;
• med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

34. člen
(elektromagnetno sevanje)

Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, so načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.

(1)    Obravnavano območje se nahaja izven območij poplavne nevarnosti. Na obravnavanem območju OPPN so opozorilna območja plazljivosti (velika, srednja, majhna verjetnost pojavljanja plazov), opozorilna območja verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov (velika in srednja stopnja verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov) in opozorilna območja erozije (zahtevni zaščitnimi ukrepi).
(2)    Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(3)    Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev z upoštevanjem projektnega pospeška tal 0,150 g.
(4)    Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

• nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;
• nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
• nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
• nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

36. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)

(1)    Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v območju OPPN izvede krožno mrežo z nadtalnimi hidranti v skladu z 20. členom tega odloka.
(2)    S projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.
(3)    Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(4)     Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

• s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP, ipd.);
• z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(5)    Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

(1)    Parcelacija zemljišč se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(2)    Dopustna je delitev parcel za gradnjo javnih površin.
(3)    Dopustna je delitev parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture (cest in poti, ekoloških otokov, transformatorskih postaj, parkirnih površin ipd.) ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.

(1)    Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.
(2)    Etapa predstavlja:

• sklop gradenj posamične vrste gospodarske infrastrukture ali
• sklop gradenj zahtevnih ali manj zahtevnih stavb vključno s spremljajočimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter krajinskimi ureditvami v posamezni urejevalni enoti.

(3)    Gradnja stavb v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:

• pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape;
• pred ali sočasno z izdajo uporabnega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti uporabno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje tega objekta in le to predati v upravljanje pristojnemu upravljavcu.

39. člen
(obveznosti investitorjev)

(1)    Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z veljavnim odlokom, ki določa odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.
(2)    V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo večstanovanjske stavbe, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.
(3)    Investitorji so dolžni pridobiti soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture na dokumentacijo za izvedbo gradnje javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s priključki.
(4)    Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(5)    S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo posegov iz 8. člena tega odloka.
(6)    V primeru poškodb gospodarske javne infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(7)    Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture dokumentacijo o izvedenih delih, izdelan v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(8)    Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za ustreznost teh površin za povečano obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev prometnega režima, nadomestitev šolske poti, ipd.).
(9)    Po končani gradnji so investitorji skupaj z upravljavci dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.
(10) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN.
(11) Obveznost investitorjev je izvedba ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo obstoječih in načrtovanih objektov. Obveznost investitorjev večstanovanjskih stavb je izvedba ukrepov, določenih v 31. členu tega odloka.
(12) Gradnja v območju OPPN bo povzročila prekomerno prometno obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.
(13) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.

(1)    Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so možna v okviru določb od 2. do 5. odstavka tega člena.
(2)    Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati gabaritov, ki so določeni v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2. Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko določen višinski gabarit presegajo.
(3)    Kota pritličja je določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2. Odstopanje od določene kote je +0,5/-0,5 m.
(4)    Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1,0/-1,0 m. V tem primeru se ustrezno prilagodi načrtovana struktura stavb in gradbenih parcel, ki mejijo na tako cesto.
(5)    Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
(6)    Lega stavb in drugih prostorskih ureditev na gradbenih parcelah stavb, ki so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.1, je opredeljena z regulacijskimi linijami. Dopustna so le odstopanja znotraj območja določenega z gradbeno mejo, in sicer na način, da se ohranja konceptualna zasnova in se odmiki med stavbami ne zmanjšujejo ter se ohranja skladnost s predpisanimi urbanističnimi faktorji.

OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Trbovlje in na spletni strani Občine Trbovlje.

42. člen
(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.

Številka: 3505 – 1/2020 – 94
Datum: 11. 02. 2026
Župan
mag. Zoran Poznič