Flag_english

zgodovina

TRBOVLJE

Trbovlje so mesto, ki leži v geografskem osrčju Slovenije. Že dve stoletji je znano po kakovostnem premogu, iz bližnje preteklosti pa po burnih dogodkih, ki so desetletja v marsičem spreminjali tok ne le krajevne, pač pa tudi širše zgodovine. Slovi pa ta kraj tudi po odkritih, veselih, uspešnih, delavnih, pa tudi gostoljubnih ljudeh, ki imajo svojo kotlasto, razpotegnjeno dolino med Mrzlico in Kumom radi kot le malokdo. Trbovlje so bile že od nekdaj mnogo več, kot le prazno krajevno ime. Pisatelj L. Mrzel je že pred desetletji zapisal: »Kdor je bil enkrat doma v Trbovljah, bo težko pod soncem našel drugo domovino, zakaj vse, kar je doživel lepega, dobrega in gorja v tej kraljici naših črnih dolin, pojde z njim do konca življenja. Beseda Trbovlje mu je zmeraj ostala kakor svetel spomin, kakor pritajeno upanje njegovega srca, kakor njegov edini, poslednji cilj. V besedi Trbovlje je v resnici dovolj programa za celo človeško življenje.« Trbovlje, nekoč črna dolina, so danes kraj z veliko zelenja, cvetja in sonca. Mnogi domačini, ki so pred leti odšli po svetu, pravijo, seveda z malo nostalgije, da je ta kraj med najlepšimi na svetu.

 

Mesto leži ob reki Savi, ki je bila dolga stoletja njegova edina pomembna prometna povezava z ostalim svetom. To je veljalo vse do odkritja bogatih plasti premoga v začetku 19. stoletja in izgradnje železniške proge Dunaj-Trst. Desetletja je bilo eno redkih, če že ne najmočnejše rudarsko in industrijsko središče Slovenije, obenem pa tudi kulturno, upravno ter politično središče Zasavja, kar velja še danes.

Vpeto je v Moravško – Trboveljsko podolje, v katero se zajeda razmeroma ozka, sedem kilometrov dolga dolina potoka Trboveljščica, razpotegnjena v smeri sever – jug. Obe pobočji sta poseljeni. Poleg stanovanjskih pa je tu tudi mnogo poslovnih, industrijskih, javnih in drugih pomembnih zgradb. Jedro naselja je strnjeno na dnu doline ob cesti, ki pelje od doline reke Save skozi mesto, čez Preval nad Podmejo in dalje skozi Marijo Reko v Savinjsko dolino. Iz Trbovelj vodijo ceste proti Ljubljani. Celju, Zagrebu in še kam. Nadmorska višina doseže ob izlivu Trboveljščice v Savo 217 m, proti farni cerkvi Sv. Martina 300 m, v zatrepu doline pod Knezdolom pa 511 m. Trboveljsko kotlino objema venec srednjegorskih planinskih vrhov, ki so predgorje Savinjskih Alp. Na severu jo obkrožajo Mrzlica (1122 m), Šterbenkel (869 m), Sveta planina oz. Partizanski vrh (1011 m), na zahodni strani Tabor (697 m), Ostri vrh (490 m) s slemenom Velike peči. Na južni strani sta Bukova gora (552 m) in Retje (500 m), na vzhodni pa Žrebljev hrib (722 m). Preko Save na dolenjski strani dolino zaokrožajo vrhovi, ki še sodijo v območje Trbovelj. To so Kum(1220 m), ki je najvišji vrh v Zasavju, imenovan tudi dolenjski Triglav, Vodena peč (1070 m), Kozlova gora (1027 m) in še nekaj nižjih vrhov. Zasavske hribine so po nastanku iz različnih geoloških dob, od starega zemeljskega veka do najmlajše geološke dobe, in zato tudi različne sestave. Tu najdemo tako trde kamnine kot tudi rahle peske in gline. Močno razgibano pokrajino so oblikovale v dolgih geoloških dobah notranje zemeljske sile. Premog v Zasavju izvira iz novega zemeljskega veka – kenozoika, vrhovi pa so grajeni iz dolomita in apnenca.

 

O najstarejši zgodovini Trbovelj ni veliko podatkov oz. dokazov. Na Bukovi gori so odkrili temelje prazgo¬dovinske stavbe in gomile. Podobne ostanke so odkrili tudi v samih Trbovljah. Med arheološka območja in spomenike sodijo še Čeče, Dobovec, Ključevica, Kum, Retje, Trbovlje - Loke, Trbovlje - Dunaj, farna cerkev Sv. Martina in Župa. Sicer pa je bil kraj obljuden že v keltski dobi. V rimski dobi so Trbovlje pripadale upravnemu področju Klavdije Celeje, kamor so sodile npr. tudi Trojane. Zagotovo so se naši predniki mudili v teh krajih tudi že v prvih stoletjih našega štetja. Trbovlje so prvikrat pisno omenjene v babenberškem urbarju iz l.1220-1230 kot Prefeul, Prevuol, Trevol, Triuella, Trefeul, zadnja stoletja pa tudi kot Treboule in sedaj Trbovlje. Iz nekdanje vasi Trbovlje, ki je bila strnjena okoli farne cerkve, je l. 1850 nastala občina Trbovlje, ki je vključevala še druga naselja, tudi Hrastnik. Na mestu občinskega sedeža je po vsej verjetnosti nastala grofovska lovska hiša, kasneje znana kot Peklarjeva in Arzenškova hiša, sedaj pa jo domačini radi imenujemo kar gradič ali lovski dvorec. Zgradba velja za najstarejšo še ohranjeno hišo v Trbovljah.

 

Nadvse pomembne pa so postale Trbovlje v zgodovini potem, ko so v začetku 19. stoletja tu našli premog in ga že l. 1804 pričeli kopati. Kraj je dobil gospodarsko in drugo veljavo še zlasti po letu 1849, ko so zgradili železnico od Celja mimo Trbovelj do Ljubljane in dalje v svet. Pomembno je tudi to, da je bila l. 1873 ustanovljena Trboveljska premogokopna družba, ki je v svoj krog povezala manjše premogovnike raznih lastnikov. Z geološkimi raziskavami so ugotovili, da na zasavskem območju leže pod površino velike zaloge kakovostnega rjavega premoga, pravo premo¬govno bogastvo.

Intenzivno dvestoletno rudarjenje je tako v mno¬gočem spreminjalo podobo kraja. Premog so kopali tudi na površju. Takšni dnevni ali površinski kopi premoga so bili na Dobrni, Neži, Lakonci, Bukovi gori, Retju in drugod. Nekdanje obdelane površine so se skupno s kmeti umikale pred napredujočim rudarjenjem. Prvotna kmečka podoba Trbovelj je sčasoma zbledela in kraj se je preobrazil v rudarsko in industrijsko središče.

Zadnja leta pa mesto dobiva prijaznejši obraz in po¬staja tudi turistično zanimivejše. Trbovlje so lahko ponosne na naravne znamenitosti, med katerimi sta krajinska parka Mrzlica in Kum nadvse pomembna. Med naravne spomenike štejemo tudi skalne može na Taboru, skalno pečino pod Završjem, Završki čeren, Belo peč, Čebulovo dolino, Čebine, sotesko Ribnika na območju Dobovca, pa brzice na Savi pri nekdanjem Prusniku, Medvedove jame na Mrzlici, znani pa so tudi Turkov prepad na območju Dobovca, Mitovškov izvir in slap ob Savi.

 

Med dendrološke naravne spomenike sodijo lipe (pri cerkvi Sv. Lenarta na Vrheh, na Trgu F. Fakina idr,), veliki jesen pri farni cerkvi, bodiki pri kapeli v Čečah in pri Rihterju ter bukve. Nekaj posebnega v rastlinskem svetu pa so rastišče zlatega korena (Asphodelus albus) na Mrzlici, pa še vrsta drugih, deloma tudi zaščitenih rož. Za Trbovlje je zelo značilna akacija, ki so jo vsa leta zasajali na plazovitih rudniških površinah.

Pomembni so tudi kulturni in zgodovinski spome¬niki. Tu je treba omeniti naselbine Čeče, Knezdol, Ostenk, Planinsko vas, Prapreče, Završje, Župo, Čebine, Retje.

Ogleda vredni so tudi umetnostni in sakralni spo¬meniki, tako npr. Pregljev mozaik na Delavskem domu, Batičevi spomeniki pred njim, Batičev salon v muzeju, Kalinovi spomeniki pred občino in bolnico, 12 cerkva in vrsta kapel ter drugih sakralnih obeležij oz. znamenj.

Nadvse zanimivi so etnološki spomeniki v ožji in širši okolici Trbovelj, zlasti stare rudarske kolonije (Njiva, Terezija, Žabja vas, Kurja vas ... ) ter številni kozolci.

Omeniti pa je treba tudi zgodovinske memoriaine spomenike, kot so Čebine, Dimnikova hiša in Ru¬darski dom. Ogledati si je mogoče tudi zbirke Zasav¬skega muzeja, kamor sodita tudi avtentični rudarski stanovanji na Njivi.

Trbovlje so veljale že od nekdaj za nekakšno sloven¬sko prestolnico ljubiteljskega kulturnega življenja. Že dolga leta se potrjujejo številni pevski zbori, svetovno znana je Delavska godba Trbovlje, uveljavljeni so gledališčniki, likovniki, plesalci in drugi. Njihove številne prireditve privabijo mnoge gledalce. Revije pevskih zborov, revije mažoretk, srečanja pihalnih godb, srečanja likovnikov na ex temporih (Relik, Kum, Javor, Dobovec) in slikarska kolonija Knez-Knez vsako leto znova navdušijo mnoge občudovalce. Izvajalcem in obiskovalcem so na voljo številni kulturni objekti, kot so osrednji kulturni hram Delavski dom, pa tudi Dom svobode, Zasavski muzej, Knjižnica Toneta Seliškarja, Godbeni dom ...

Zelo razgibana je tudi športna dejavnost. Priljubljeni so nogomet, rokomet, košarka, bali¬nanje, kegljanje, tenis, karate, plavanje, v zadnjem času pa tudi jahanje, jadralno padalstvo in še kaj. Poleg športnega stadiona so na voljo še Športna dvorana Polaj, telovadnice, športna domova Rudar in Partizan ter teniška igrišča.

Za planinska domova na Mrzlici (1122 m) in Kumu (1220 m), ki sta vzorno urejena in dobro oskrbovana ter privabljata mnoge izletnike, skrbita obe planinski društvi, svoje koče pa imajo tudi lovske družine, in sicer na Dobovcu, na Prevalu nad Podmejo in pod Javorjem.

S svojo aktivnostjo opozarja nase še kinološko društvo, ki ima tudi vadbeni prostor in že vrsto let prireja državno razstavo psov na stadionu Rudar.

Rekreaciji in turizmu so na voljo še počitniški domovi, gostišča na Planini, pod Javorjem, na Dobovcu, na Podmeji in Vrheh. Smučarji lahko uživajo na urejenih smučiščih v Lontovžu, Trotovniku in v Medvednici, kjer so smučarska društva ob svojih domovih postavila vlečnice oziroma žičnice.

Med prireditvami rekreacijskega značaja pa je treba omeniti novoletni planinski pohod na Kum, prvomajska srečanja, družinsko planinsko srečanje ob dnevu državnosti junija na Mrzlici, kumsko nedeljo, nočni pohod z baklami na Mrzlico ob Miklavžu, tek po ulicah Trbovelj ob občinskem prazniku, kolesarski vzpon na Kum, srečanje Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici, tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi »Downhill Javor«, kolesarski vzpon na Podmejo »Auf-zic« ter tekmovanje koscev na Anino nedeljo pod Sveto planino, ki vključuje tudi kmečke igre. Označene so tudi kolesarske poti: Trbovlje – Mrzlica – Trbovlje, Trbovlje – Kal – Trbovlje, Trbovlje – Sv. Planina – Podmeja – Trbovlje in Trbovlje – Kum – Trbovlje.

Družabnosti torej ne manjka. Pomembno vlogo ima tudi Turistično društvo Trbovlje, ki s svojo dejavnostjo osvešča vsako leto občane z urejanjem svojega kraja, čiščenjem, ocvetličen¬jem, informativno dejavnostjo, predvsem pa z vsakoletnim ocenjevanjem urejenosti kraja ter podeljevanjem priznanja zlate vrtnice. K temu prispeva svoj del tudi Hortikulturno društvo Trbovlje z akcijo ocvetličenja in podeljevanjem zlate sončnice.

K promociji Trbovelj pa prispevajo tudi tukajšnji mediji, tako regionalna radijska postaja Radio Kum Trbovlje, kakor tudi TV Trbovlje in štirinajstdnevni časopis Zasavc.

In kako pridemo v Trbovlje? Vlak nas pripelje iz smeri Ljubljana ali Zidani Most do železniške postaje, od tu pa je redna avtobusna zveza skozi mesto. Po cestah pa je v Trbovlje možen dostop iz različnih smeri; iz ljubljanske smeri po zasavski cesti ob Savi, preko Trojan in Zagorja ali preko Moravč in Zagorja; iz celjske smeri in Savinjske doline preko Prevala nad Podmejo, preko Trojan in Zagorja ali pa skozi Hrastnik, od tu dalje pa v Trbovlje preko Ostenka ali pa ob Savi po zasavski cesti. V zadnjem obdobju se je cestna povezava precej izboljšala.

Pešpoti vodijo po številnih markiranih planinskih poteh iz smeri Mrzlica, Sveta Planina oz. Partizanski vrh, pa tudi iz smeri Kum itd.

Iz tega kratkega orisa Trbovelj lahko povzamemo, da si podajata roko v tem kraju tako narava z vsemi svojimi bogatimi značilnostmi, kakor tudi človek s turizmom. Vse bolj je čutiti turistični utrip doline, pri čemer sodelujejo tako domačini kakor tudi gostje, ko drug za drugim odkrivajo lepote in zanimivosti kraja, opozarjajo nanje in omogočajo izjemna doži¬vetja in globoke vtise. Sleherni korak in sleherni motiv je vabljiv, predvsem v rekreacijskem in turističnem pogledu.

 

 

 

 

*Brief facts in English*

In the centre of Slovenia there is a town called Trbovlje. For the past two centuries it has been known for high-quality brown coal and turbulent history. The area of Trbovlje is 57,57 km 2 large, which represents 0,28% of the area of Slovenia . The valley is 7 km long and more than 60% of the area is covered with forrests. In this valley lives approximately 18.000 people, who love their town with all their hearts. Not only the town has rich mining and industrial heritage it also has many beautiful sights.

According to finds from archeological sites, the local area was populated as early as Celtic times, but the first written records of the town date from 1220-1230. Trbovlje attained great historical significance with the opening of the first coal mine in the early 19th century. In fact, the 200th anniversary of the beginning of mining is this year.

The history of town's and mining development is offered to you in central museum of the region (Zasavski muzej Trbovlje) where you can learn about miners and how they lived and worked. You will also see the typical miners appartment in situ in workers' settlement Njiva. If it is in your interest you are welcome to see more mining heritage such as other coalminer's settlements, colliery landscapes, shafts and maybe also the underground. Your story teller will be our naughty elf of the underground - Perkmandeljc. One of interesting sights in connection with industry is also the highest chimney in Europe - 360 m tall.

Our valley is surrounded with several mountains; the highest Kum (1220 m), Mrzlica (1122 m), Sveta Planina (1011 m) where you can hike throughout the year and you can also spend the night on Kum or Mrzlica. Sport activities are well developed and take place in numerous sport facilities such as tennis, football, street- and indoor basketball, swimming, hiking routes, cycling routes and also riding facilities.

It is well worth visiting, experiencing something different with us, in Trbovlje. Welcome!
 


Speaker