Odgovori na vprašanja novinarjev

21. 3. 2017
 
Vukašin Šobot, ETV
 
Pozdravljeni.
 
V soboto sem posnel nekaj kadrov čistilne akcije. Za pripravo prispevka 
potrebujem naslednje podatke:
Koliko udeležencev se je udeležilo čistilne akcije?
Koliko odpadkov je vilo zbranih?
Kje so bila najbolj kritična območja?
 
 
Pozdravljeni.
 
Ocenjujemo, da se je akcije udeležilo več kot 1000 udeležencev. Akciji so se priključile šole, društva, javni zavodi in drugi posamezniki. V okviru akcije je bilo zbranih nekaj več kot 14 t odpadkov (kosovni odpadki, zeleni odpad, mešani komunalni odpadki in embalaža). Najbolj kritična mesta so obrobja mesta, kamor nekateri še vedno odlagajo razne kosovne odpadke, ter ob cestah, kamor nekateri še vedno mečejo smeti skozi okna med vožnjo.
 
 
 
 
15. 3. 2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni,
 
koli vlog in koliko popolnih vlog ste prejeli za najem lokala na Sallauminesu 8.
Kdaj okvirno bo novi najemnik lahko začel z delom?
 
 
Pozdravljeni,
 
Javni razpis za oddajo poslovnega prostora na Ulici Sallaumines 8 z javnim zbiranjem ponudb je bil neuspešno zaključen, prejeli nismo nobene ponudbe.
 
 
 
 
13. 3. 2017
 
Barbara Oplotnik, ZON
 
Spoštovani!
 
Občina naj bi v letu 2017 postavila dve novi polnilnici za električne avtomobile.
 
Na kateri lokaciji bosta postavljeni?
Kdaj bosta postavljeni?
Koliko sredstev je namenjenih za investicijo?
Koliko polnilnic je že postavljenih v občini Trbovlje?
Si občina prizadeva za čim večje število uporabnikov električnih avtomobilov v občini?
Ali občina načrtuje tudi nakup električnega vozila?
Kdaj je nacrtovan nakup? 
Komu bo el.avtomobil namenjen? 
Koliko sredstev je predvidenih za nakup? 
 
 
Pozdravljeni.
 
Ker si Občina prizadeva za čim večje število uporabnikov električnih vozil, do poletja načrtuje postavitev dveh novih polnilnih postaj za električna vozila. Za postavitev polnilnih postaj je v proračunu za leto 2017 Občina zagotovila 13.300 eur. Ena bo postavljena na javnem parkirišču ob Zdravstvenem domu, druga pa na javnem parkirišču pri stavbi Občine Trbovlje. Trenutno je v Trbovljah ena polnilna postaja za elektična vozila, in sicer na Ulici 1. junija pri muzeju.
 
Občina Trbovlje ima v letošnjem letu načrtovan nakup enega električnega vozila, za katerega so predvidena tudi sredstva Eko sklada. Avtomobil bo namenjen občinski upravi in bo zamenjal dotrajan avtomobil Škoda Fabia letnik 2005. Za nakup je načrtovanih 20.000 eur sredstev, poleg tega pa pričakujemo povračilo sredstev v višini 7.500 eur od Ekosklada.
 
 
 
10. 3. 2017
 
Neža Š. Grmšek, ZON
 
Zanima me, ali je dr. Fakinova ponudila kakšen odgovor občini, zakaj je odstopila?
 
 
Pozdravljeni.
 
Ga. Skušek Fakin Občini Trbovlje svoje odločitve ni komentirala.
 
 
 
8. 3. 2017
 
Barbara Oplotnik, ZON
 
Spoštovani!
 
Ali Občina Trbovlje podpira predlog zagorskega župana o pobudi za sprejem Zakona o razvoju zasavske regije?
Kdaj lahko pričakujemo, da bo pobuda poslana v parlament?
Kako bi sprejetje zakona vplivalo na razvoj občine in Zasavja?
 
 
Pozdravljeni.
 
Občina Trbovlje podpira sprejem takšnega zakona in upa, da se bo to storilo čim prej. Da se od besed prestopi k dejanjem. Pri tem je podpora naše občine absolutno zagotovljena.
 
Takšen zakon bi bil glede na statistike te regije nujen za preboj in nadaljni razvoj.
 
 
 
 
22.2.2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni,
 
občina Trbovlje prijavlja 2 projekta na razpis Partnerstvo LAS Zasavje: 
- program zmanjševanje virov onesnaževanja 
- varovanje naravne dediščine Sv. Planina. 
Za kakšna projekta gre, 
kaj je namen in cilj projektov,  
kdo bo sodeloval v projektu,  
kolikšna bo vrednost projektov (koliko naj bi prispevala občina)?
 
 
Spoštovani
 
Na trenutno odprt razpis Občina Trbovlje prijavlja eno operacijo in sicer Naravna dediščina Svete Planine. Program zmanjševanja virov onesnaženja nameravamo prijaviti na naslednji razpis, iz regionalnega sklada, saj bo potekal v naselju Trbovlje, ki žal ne more kandidirati na razpis iz kmetijskega sklada, ki je trenutno odprt.
 
Projekt Naravna dediščina Svete planine je naravovarstveni projekt s ciljem ohranjanja naravnih vrednot na Sveti Planini in sicer travišč in lipovega drevoreda. Cilj projekta je izboljšanje stanja omenjenih naravnih vrednot in njihova promocija za širšo javnost, ranljive  skupine in tudi šolsko populacijo. 
 
Glavni partner na projektu je Zavod RS za varstvo narave. 
Vrednost projekta z DDV je 41.346,86 eur; sofinanciranja s strani sklada naj bi bilo 30.954,48 eur, lastnih sredstev pa 10.392,38 eur. Od tega bo Občina Trbovlje zagotovila 8.269,23 eur. 
 
 
 
22.2.2017
 
Polona Malovrh, DELO
 
Spoštovani,
 
sredi marca lani se je županja odločila, da  bo "v izogib morebitnim dodatnim zapletom, bo Občina Trbovlje do zaključka nadzora in do prejetih priporočil o prihodnjem ravnanju s strani NO, začasno prekinila z dodeljevanjem stanovanj". 
Glede na to, da bo na ponedeljkovi seji OS obravnavano poročilo NO na temo stanovanj, me zanima, koliko časa ste se držali  odločitve o nedodeljevanju stanovanj in kdaj ste oz. boste ponovno začeli dodeljevati neprofitna stanovanja v najem? Če ste jih že začeli dodeljevati precej nazaj, me zanima razlog, zaradi katerega ste si premislili. Prosim tudi za podatek, koliko razpisov ste objavili, koliko stanovanj ste oddali /če ste jih/ in koliko prošenj zanje ste prejeli v času od marca lani.
 
Za te odgovore vas prosim do jutri, vsaj do 10. ure. Obenem vas želim spomniti, da še vedno pričakujem tudi odgovore na kadrovsko temo. V vmesnem času sem zasledila naslednje uradne občinske podatke, pa me zanima, ali držijo: 
Za pripravništvo s področja arhitekture je vloge poslalo 13 zainteresiranih, za upravno-pravno področje je prispelo kar 52 vlog in za ekonomijo oziroma novinarstvo 24. 
 
Spoštovani!
 
Dodeljevanje stanovanj je bilo ustavljeno 16. 3. 2016. Z dodeljevanjem smo nadaljevali v mesecu septembru 2016, in sicer na podlagi mnenja pristojnega ministrstva (mnenje prilagamo), ki je potrdilo našim trditvam, in sicer:
Ø »Odstopanje od določenih površinskih normativov je možno le, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.«
Ø Menimo, da je iz napisanega jasno razvidno, da nadzorni svet občine ne more arbitrarno spreminjati s pravilnikom določenih površinskih normativov.«
 
Hkrati naj poudarimo tudi, da so bile trditve nadzornega odbora glede odmika od ustaljene prakse občine pri uporabi spornega odstavka pravilnika, napačne. To je razvidno iz spodnje tabele, ki prikazuje število dodelitev na podlagi že omenjenega odstavka oz. izjeme.
 
 
O nadaljevanju dodeljevanja smo tudi obvestili NO OT (16. 8. ).
Od odločitve o nadaljevanju dodeljevanja pa do danes je bilo sklenjenih 11 najemnih pogodb.
Objavljen je bil en razpis, in sicer za oblikovanje prednostne liste prosilce – liste B. Na razpis je prispelo 27 vlog, od tega je 10 prosilcev izpolnjevalo razpisne pogoje za uvrstitev na listo B. Na listi A pa je trenutno še 53 prosilcev od 95. 
 
 
Pozdravljeni, kabinet, 
 
hvala za odgovore in za vašo dobro voljo - ne glede na to, da tokrat nisem prosila za takojšnje odgovore. 
Bom pa izkoristila vašo pripravljenost, odgovarjati na dodatna vprašanja: na tista pod 1, ki ste jih v veliki meri spregledali in še tole trditev avtorja pisma želim preveriti: trdi, da ste zaposlili gradbenico iz Celja in (poleg gradbenika  iz Trbovelj) še enega iz Hrastnika. Ali to drži?
 
Pozdravljeni, 
 
v zvezi z zgornjimi vprašanji, ki naj bi ostala še odprta, vam sporočamo, da podrobnih informacij glede postopkov zaposlitev pripravnikov, ki so še v teku, do njihovega zaključka ne moremo dati. V zvezi s tem, iz katerega mesta so posamezni kandidati ali zaposleni na Občini Trbovlje, pa vam sporočamo, da zaposlenih in kandidatov za zaposlitve ne razvrščamo po tem, od kje so doma, niti na podlagi kakšnih drugih osebnih okoliščin posameznikov, saj je to z zakonom prepovedano (diskriminatorni pogoj). Vsi sodelavci, ki so bili v zadnjih dveh letih na Občini Trbovlje zaposleni, so se v postopkih izbire s pisnimi testi in ustnimi razgovori izkazali kot najbolj usposobljeni izmed prijavljenih kandidatov.
 
 
 
20.2.2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni,
 
ponovno prosim za odgovor na spodaj zastavljeno vprašanje, in sicer: Je stavba Mehnike dovolj varna za uporabo Ropotarn'ce.
Glede na to, sem isto vprašanje zastavila že pred desetimi dnevi, prosim za hiter odgovor.
 
Ob oddaji dela prostorov bivše tovarne Mehanika Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Trbovlje so bila s strani Občine Trbovlje prav z vidika varnosti v prostorih opravljena minimalna dela, ki so omogočila uporabo prostorov omenjenemu zavodu. Dela so bila povezana z delno prenovo električnega in vodovodnega omrežja ter razmejitvijo teh prostorov od preostalega dela stavbe. Uporabniku je bilo znano začetno stanje stavbe, prav tako pa so vsa prej navedena dela potekala v dogovoru z njim, s ciljem omogočiti uporabo prostorov glede na njegovo dejavnost. Posledično je uporabnik sklenil pogodbo o brezplačni uporabi prostorov na lastno odgovornost, po principu videno-najeto.
 
 
 
16.2.2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni,
je že odločeno, kaj bo s stavbo Mehanike? Če ne, kdaj (okvirno) bo znano?
Rušitev ne pride v poštev? Kaj pa obnova? Obstaja še kakšna druga možnost?
Je stavba dovolj varna za uporabo Ropotarn'ce?
 
 
Spoštovani!
 
Na podlagi dejstva, da smo v letu 2016 prejeli s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo negativno stališče glede sofinanciranja obnove objekta zaradi prioritet na drugih področjih v veljavnem proračunu za leto 2017 nimamo predvidenih sredstev, da bi sami pristopili k obnovi objekta. Ocenjena investicija v objekt je previsoka glede na zmožnosti občinskega proračuna. 
 
 
 
15.2.2017
 
Polona Malovrh, DELO
 
Pozdravljeni,
tokrat se oglašam v zvezi s pismom, ki sem ga prejela na temo kadrovanja  na trboveljski občini. 
Prosim županjo, da odgovori na naslednje obtožbe na račun svoje kadrovske politike:
 
- 1. Za začetek prosim za nekaj "tehničnih" podatkov o zadnjih treh razpisih (spodaj), ki so se vsi iztekli 10.2., in sicer me zanima, koliko veljavnih prijav ste prejeli za vsakega od njih, koliko jih je iz Trbovelj in koliko iz drugih občin in kdaj, predvidoma, bodo znane odločitve o zasedbi teh mest; zanima me tudi povprečni strošek, ki ga zaposlitev pripravnika za 8 mesecev predstavlja za občino - brez kilometrine:
 
Javna objava za zasedbo delovnega mesta za določen čas pripravnik - strokovni sodelavec VII/1 v Kabinetu župana   od: 02.02.2017 do: 10.02.2017 
 
Javna objava za zasedbo delovnega mesta za določen čas pripravnik - koordinator VII/1 v Kabinetu župana   od: 02.02.2017 do: 10.02.2017 
 
Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta za določen čas svetovalec - pripravnik v Oddelku za splošne zadeve   od: 02.02.2017 do: 10.02.2017 
  
- 2. Kako županja odgovarja na obtožbo, da je razpis za pripravnika arhitekta skoraj dve leti "čakal" na vnaprej znano osebo, ki je na občini najprej delala prek študentske napotnice, potem po podjemni pogodbi, zdaj, po opravljeni diplomi, pa je očitno napočil čas, da ji občina omogoči še pripravništvo?
 
- 3. Kako županja komentira obtožbo, da je uvedla povsem izkrivljeno prakso, po kateri daje pri pripravništvu prednost ljudem, ki niso iz Trbovelj? 
 
- 4. Koliko pripravnikov na občini je bilo v letu 2016 iz Trbovelj in koliko iz drugih krajev? Katerih krajev in na katerih oddelkih so delali?  Argument za zaposlovanje pripravnikov je ...? 
 
- 5. Koliko so občino lani stali vsi pripravniki - skupaj s kilometrinami?
 
- 6. Ali obstaja vrednostna ocena, koliko občina prihrani (če) z zaposlitvijo pripravnika - v primerjavi z redno zaposleno osebo?
 
7. - Kako županja komentira obtožbe, da kvaliteta uradniškega dela zaradi pripravnikov zadnje čase upada?
 
Odgovor občinske uprave:
»Zopet na nas naslavljate imaginarne obtožbe, ki letijo od »neimenovanega vira«? Da ne bomo samo pri »čenčarijah«, bodimo konkretni. Občina daje s pripravništvi možnost mladim, da pridobijo uradne delovne izkušnje. Lansko leto so delo dobili trije Trboveljčani in sicer na oddelku za premoženjske zadeve in oddelku za splošne zadeve. Občina s prakso nadaljuje tudi v tem letu. Vaše obtožbe zavračamo, saj so osnovane na govoricah. Kot občino nas veseli, da so do uradnih delovnih izkušenj prišli trije mladi Trboveljčani. Občina Trbovlje zaposluje v primerih upokojitev v tem letu, kar pomeni, da zaradi pogojev nihče od teh pripravnikov ne bo mogel biti zaposlen. Pravite, da pada kvaliteta. Kako pa? Kako ste jo izmerili? Je to spet »raca«? Najlažje je nekaj ali nekoga nekaj obtožiti na podlagi mnenja enega človeka ali ozke skupine ljudi. Če pa te »race« prihajajo s strani tistih, ki bi dejansko radi bili del ekipe občine pa to zaradi različnih razlogov ne morejo biti, pa je to navadno izsiljevanje in natolcevanje.«
 
 
Hvala za poslano. Zanima pa me, ali pravilno sklepam, da večino odgovorov, ki jih na konkretna vprašanja danes niste posredovali, še pripravljate in jih lahko pričakujem v najkrajšem času?
 
Rada bi vas opozorila, da napačno polemizirate z menoj in da svojo nestrpno reakcijo usmerjate v napačno "tarčo". Delo novinarja je posredovati informacije javnosti; pričakovala bi, da boste novinarska vprašanja razumeli zgolj v takšnem kontekstu - brez morastih sanj o teoriji zarote. Kadar bom na svoj komentar iskala komentar županje, njenega kabineta ali pa kar cele občinske uprave, bom to izrecno zapisala in vas bom za komentar tudi izrecno prosila. Tokrat pa gre za resne obtožbe človeka, ki se pač ne strinja z občinsko politiko, ker ta po njegovem slabo vpliva na ljudi in življenje v občini. Pa še to: pismo ni anonimno, podpisala ga je kredibilna oseba, "neimenovani viri in čenčarije" so plod - milo rečeno - čudne domišljije tistega, ki se skriva za kolektivnim organom po imenu občinska uprava.
 
Ponovno prosim za konkretne odgovore pod 1, 4, 5 in 6. Najbrž se strinjate, da bi jih bilo neumestno terjati prek informacijske pooblaščenke.
 
 
Spoštovani,
 
zapisali ste, da ste prejeli pismo, le-teh pa je bilo v zadnjih dveh letih ogromno in večina jih je temljila na govoricah, lažeh kot temelji tudi tokrat. Da je temu tako je bilo moč razbrati iz naših odgovorov:
- Ne, ne nadomeščamo redno zaposlenih.
- Ne, niso bili pripravniki od drugod, temveč iz Trbovelj.
- Preden smo pričeli s pripravništvi, smo objavili oglas na študentskem servisu za arhitekta, na katerega se ni prijavil NITI en iz Trbovelj, kot tudi tokrat ne. Zato smo v tem primeru izbrali nekoga izven Trbovelj. Ker je nato za občino izdelal nekaj projektov, smo mu za ta dela plačali po podjemni pogodbi. 
-Na vprašanje številka 4 smo vam že odgovorili, zato tega ne bomo ponovno pisali.
-Vprašanje 6: Ne, tega nismo naredili, ker tudi namen pripravništev ni zamenjava dela z redno zaposlenimi temveč kot smo že nekajkrat zapisali, pridobivanje uradnih delovnih izkušenj, pridobivanje znanja in delovanje v našem okolju.
- Sredstva: vsako leto trije. Strošek zadnjih treh: 29.378,07 evra. Od tega je bilo 396,60 evra potnih stroškov.
- Tako kot vedno do sedaj, vam tudi tokrat podajamo odgovore. Lahko preko pooblaščenke, če se boste tako odločili, lahko direktno. Bi želeli morda še kaj? Naj vas ob tem spomnimo na Zakon o medijih, ki nam daje določen čas za pripravo odgovora na novinarska vprašanja, zato prosimo tudi vas za razumevanje. To, da vam odgovorimo še isti dan ali pa takoj, je naša dobra volja.
 
 
15.2.2017
 
Neža Š. Grmšek, ZON
 
Vprašanje za županjo:
 
Zagorski župan je predlagal, da bi redarska služba delovala kot intervencijska, na način 24/7 in da bi obstajal telefon za informacije občanov (s področja inšpektorata). Vem, da se še ni posvetoval s Hrastnikom in Trbovljami, a vseeno sprašujem, kakšno je vaše mnenje o tem?
 
Spoštovani,
 
prehitro je takole "po čez" dajati mnenja in ocene, ko pa ni narejenega še nobenega konrektnega predloga z opredeljenimi finnačnimi posledicami in samo izvedbo. V kolikor bo takšna zadeva predstavljena tudi nam, se bomo do nje opredelili. Do takrat pa je to samo ideja. Načeloma smo temu naklonjeni, a brez omenjenih dokumentov na "pamet" ne moremo dajati odgovora.
 
 
 
15.2.2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni,
- kakšno je trenutno stanje lesenega mostu do industrijske cone?
- ste se dogovorili z državo, bo možna obnova mostu (dvig, spreminjanje uvoza, ...)?
- se bo to  urejalo v sklopu urejanja vpadnice?
- kakšne študije so bile narejene za obnovo mostu?
- koliko bi okvirno stala investicija, govora je bilo o več kot 1 milijonu evrov?
 
 
Obstoječa premostitev je hidravlično krepko poddimenzionirana, zato potok Trboveljščica ob večjih padavinah preplavlja konstrukcijo, voda pa potem preplavlja tudi križišče Sušnik. Obstoječ most nima primernih priključnih radijev, še posebej je kritično zavijanje z mostu proti centru Trbovelj, kjer priključnega radija sploh ni. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz jeklenih nosilcev preko katerih so prečno položeni hrastovi tramovi. Vozno površino sestavljajo hrastove deske, ki so privijačene na tramove. Jekleni nosilci so korodirani, tramovi pa poškodovani do te mere, da je onemogočeno pritrjevanje desk. Obstoječ most in tako imenovano »industrijska cesta«, sta bila do nedavnega namenjena večinoma težkemu tovornemu prometu, zdaj je v porastu tudi promet osebnih vozil. Prometna varnost preko mostu je slaba, saj ni prostora namenjenega pešcem, vozna površina je spolzka in neravna zaradi odstopanja desk.
 
Nov most je zasnovan kot AB konstrukcija svetle razpetine 7,5 m. Ob gradnji bo potrebno poglobiti strugo potoka in izdelati nove regulacijske zidove. Niveleta priključka lokalne ceste se bo zaradi nove premostitve dvignila, saj je potrebno zagotoviti pretok 100-letne vode. Zato bo temu primerno potrebno dvigniti tudi niveleto regionalne ceste in sicer od "križišča  Sušnik" do bencinskega servisa Petrol. Gradnja je načrtovana za leto 2018 in ne bo potekala sočasno z obnovo vpadnice. Investicijo bi želeli izvesti drugo leto v sodelovanju z RTH, ki je tudi postavitelj mostu, ki pelje na industrijsko cesto, ki je bila prav tako urejena s strani RTH in je tudi v njihovi lasti. Upamo, da bo RTH uspel drugo leto to uvrstiti v svoje plane, saj je tudi država pripravljena sodelovati.
 
Ker se morajo izgradnja novega mostu, izvedba novih regulacijskih zidov in nujni posegi za dvig ceste do Petrola izvesti hkrati, vam lahko podamo le skupno oceno stroškov, ki znaša nekaj več kot milijon evrov.
 
 
15.2.2017
 
Kristina Božič, Večer
 
Spoštovani, 
 
moje ime je Kristina Božič in vam pišem, ker za sobotno prilogo časopisa Večer pripravljam prispevek o socialnem stanju prebivalcev občin po Sloveniji. 
 
Zato bi vas prosila za naslednje podatke: 
1. kolikšna je višina enkratne socialne pomoči in pomoči pri premostitvi trenutne materialne ogroženosti v vaši občini?
2. kolikšno število prošenj za vsako od teh dveh pomoči ste dobili letno od leta 2006 dalje?
4. koliko denarja skupaj je šlo v namene lajšanja ekonomsko socialne stiske letno v vaši občini v zadnjih letih?
3. ali vidite, da se stiska ljudi v vaši občini veča ali je trend v drugo smer? 
 
Najlepša hvala za vaše odgovore. 
 
 
Občina Trbovlje ne podeljuje enkratnih socialnih pomoči in pomoči pri premostitvi trenutne materialne ogroženosti, saj je za dodeljevanje denarno socialnih pomoči pristojen Center za socialno delo Trbovlje, ki poleg rednih dodeljuje tudi izredne denarno socialne pomoči, v primerih izredne ogroženosti posameznika ali družine. Prav tako pa občina za socialne transferje in vse, kar je povezano s socialo, daje že 3,6 mio € letno, kar predstavlja Ľ proračuna.
 
Občina Trbovlje pa na podlagi različne zakonodaje, še posebej s področja socialnega varstva, namenja ogromna sredstva za razne socialne transferje. In sicer se ta višina različnih socialnih transferjev iz leta v leto povišuje. Od leta 2005, ko je Občina Trbovlje za socialne transferje namenila 2,2 mio €, je  v letu 2016 za isto vrsto socialnih transferjev namenila že 3,6 mio €. V te zneske so všteti vsi transferji, ki jih je občina na podlagi zakona dolžna kriti posameznikom ali družinam za lajšanje socialne stiske (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu, otroško varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje, itd.)
 
Za lajšanje stisk občanov pa Občina Trbovlje vsako leto tudi sklene pogodbo z RKS – Območnim združenjem Trbovlje. Od leta 2006 dalje na letni ravni znašajo zneski za tovrstne pomoči med 13.000 in 20.000 €, odvisno tudi od tega, koliko območnemu združenju uspe pridobiti drugih donatorskih sredstev. Pomoči so namenjene zlasti poplačilu položnic, letovanju, nakupu ozimnice in šolskih potrebščin, prejme pa jo povprečno 110 posameznikov oz. družin letno. 
 
Smo pa mnenja, da bi npr. plačila subvencij najemnin, oskrbe v domovih za upokojence, plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, plačilo odrejenih obdukcij morala plačevati država iz svojega proračuna in ne občina iz sredstev, ki nam jih država nameni vsako leto manj oz. premalo.
 
 
14.2.2017
 
Polona Malovrh, DELO
 
Pozdravljeni,
 
prosim županjo za nekaj odgovorov na temo RRAZ:
- če bo v teh dneh že znana odločitev o kandidatu za direktorja RRAZ, 
ali boste to točko dodatno uvrstili na ponedeljkovo sejo OS? Če je ne 
boste, me zanima razlog.
- ali vaša lista za direktorja RRAZ podpira kandidata iz Trbovelj Tadeja 
Špitalarja?
 
Operirate s podatki, ki nam niso poznani. Od kod veste kdo se je prijavil, glede na to, da niti mi še nismo dobili od sveta zavoda odločitve? 
Postopek bo enak za vse kot do sedaj in ne vidimo razloga zakaj bi bilo tokrat drugače. Ravnati moramo v skladu z zakonodajo in pravili. Ali vi vidite kakšno drugačno možnost? 
 
Ali ni tako, da mora svet zavoda podati predlog, ki ga mora obravnavati Kviaz in nato občinski svet. So se vmes morda pravila spremenila in mi s tem nismo bili seznanjeni?
 
 
6.2.2017
 
Grega Prebil, Žurnal
 
V tujini so nekatera zelo onesnažena mesta (Pariz) izrekla stroge ukrepe, s katerimi želijo zajeziti vožnjo starejših dizelskih avtomobilov v svojih mestih. Ali nameravate glede pogostega preseganja mejnih vrednosti trdnih delcev v zraku, sprejeli dolgoročno strategijo v povezavi z dizelskimi vozili? 

Nekatera večja evropska mesta so že najavila, da bo po letu 2025 prepovedana vožnja z dizelskimi avtomobili v mestih. Se kaj takega pričakuje tudi v vašem mestu?

 

Slovenska mesta glede emisij prometa ne moremo primerjati s svetovnimi velemesti, zato tudi ukrepi ne morejo biti enaki. V našem mestu je bila v preteklosti največji vir emisij industrija, sedaj pa individualna kurišča. Tako najbolj intenzivno iščemo rešitve ter ukrepe na tem področju. Glede prometa pa se osredotočamo na spodbujanje javnega potniškega prometa, ki pa je spet neprimerljiv že z našimi večjimi mesti, kaj šele s svetovnimi. Glede na navedeno trenutno ne razmišljamo o prepovedi voženj z dizelskimi vozili, pri tem pa seveda upoštevamo tudi socialni vidik naših občanov. Prepričani smo namreč, da si veliko občanov ne bi mogla privoščiti nakupa vozila, ki bi bilo energetsko varčno.  

 

Kakšno je vaše mnenje o starejših dizelskih avtomobilih? Teh je v Sloveniji največ? 

 

Seveda se zavedamo njihovega onesnaževanje, vendar kot smo napisali že v prejšnjem odstavku, so naša prizadevanja glede omejevanja PM10 delcev usmerjena predvsem v individualna kurišča. 

 

Ali je po vašem mnenju dovolj velik ukrep zapreti le strogo mestno središče za promet ali bi moral biti ukrep obširnejši? Kakšno je vaše stališče? 

 

Trbovlje takšnega mestnega središča, ki bi ga lahko zaprli za promet enostavno nima. En del ceste, ki je vzporedna regionalni in je enosmerna, pa razmišljamo zapreti za motorna vozila in jo nameniti dolgoročno kolesarjem ter pešcem.

Pripravljamo celostno prometno strategijo (CPS) občine Trbovlje, v sklopu katere velik poudarek dajemo trajnostni mobilnosti. Pripravljamo projekt za kolesarske površine v centru mesta, načrtujemo postavitev dveh novih polnilnic za električna vozila, razmišljamo o ukrepih za povečanje varnosti pešcev v prometu, ter na kakšen način povečati število uporabnikov JPP. Vse to z namenom da se zmanjša količina osebnih motornih vozil v centru mesta.  

  

Na kakšen način boste omogočili, spodbudili ljudi, da kupujejo električne avtomobile? Kakšna je strategija občine? Kakšne ugodnosti bi morala imeti po vašem mnenju fizična oseba, ki je lastnik električnega vozila, v primerjavi z latniki dizelskih vozil in jih lahko omogoči občina? 

 

Ravno v letošnjem letu s proračunom načrtujemo nakup enega električnega vozila, s katerim bomo nadomestili staro, dotrajano vozilo Občine Trbovlje. Posredovali smo že vlogo na Ekosklad za odobritev sofinanciranja in čakamo na njihovo odločitev. Smo namreč mnenja, da dokler se sami ne prepričamo o vrednosti takšnega avtomobila, da ne moremo k temu aktivno spodbujati naših občanov. Vsekakor pa se zavedamo, da moramo pristopiti tudi k tej temi. Zato bomo najprej z lastnim zgledom in s širitvijo polnilnic po naši občini skušali k temu pritegniti tudi naše občane. Zaenkrat bo Občina Trbovlje zagotovila širjenje mreže polnilnic, za kakšne drugačne spodbude, predvsem finančne, pa zaenkrat nimamo sredstev. 

 

Težava za nakup električnega vozila je polnilna infrastruktura, predvsem v blokovskih naseljih ni električnih polnilnih postaj. Kako aktivna je občina na tem področju?  Ali bo zakonsko predpisano, da mora imeti vsako večje parkirišče določeno število polnilnih postaj za električna vozila? Kdaj bi se to utegnilo zgoditi? 

 

Glede na rast števila uporabnikov električnih vozil Občina Trbovlje za letos planira postavitev dveh novih polnilnih postaj na javnih parkiriščih. O sofinanciranju postavitev polnilnih postaj na zasebnih parkiriščih ob večstanovanjskih stavbah zaenkrat ne razmišljamo.

 

Kateri je službeni in zasebni avtomobil županje? Zanima me tudi letnik in tip (dizel, bencin, elektrika, hibrid ...) 

 

V občinski upravi Občine Trbovlje imamo naslednje avtomobile: Volkswagen Passat (diesel), Renault Clio (diesel), Subaru (bencin) in Škoda Fabia (bencin). Županja večinoma vozi avtomobil Volkswagen Passat, ki je bil kupljen v mandatu predhodnika, katerega pa uporabljajo tudi drugi zaposleni. Avtomobilov ne uporabljamo v zasebne namene. 

Letniki vozil so:

Subaru: 2005

Škoda Fabia: 2005

Volkswagen Passat: 2011

Renault Clio: 2015 

Leta 2015 smo kupili Cliota  zaradi tega, da smo prodali zelo potratnega Subaru Imprezzo, s čimer smo za polovico zmanjšali stroške že samo pri gorivu.

 

Ali bo županja, glede na to, da v vaši občini onesnaženost s trdnimi delci pogosto presega dovoljene meje, zgled za ostale prebivalce in si kot službeni in osebni avtomobil omislila električni avtomobil? Danes tovrstni avtomobili omogočajo doseg z enim polnjenjem baterije tudi več kot 300 kilometrov. 

 

Kot smo že navedli ravno v letošnjem letu s proračunom načrtujemo nakup enega električnega vozila, s katerim bomo nadomestili staro, dotrajano vozilo Občine Trbovlje. Posredovali smo že vlogo na Ekosklad za odobritev sofinanciranja in čakamo na njihovo odločitev. Smo namreč mnenja, da dokler se sami ne prepričamo o vrednosti takšnega avtomobila, da ne moremo k temu aktivno spodbujati naših občanov. Vsekakor pa se zavedamo, da moramo pristopiti tudi k tej temi. Zato bomo najprej z lastnim zgledom in s širitvijo polnilnic po naši občini skušali k temu pritegniti tudi naše občane.

Županja ima zasebno v lasti twingota, za katerega je odštela 1500 evrov. Električni avto stane bistveno več, cca. 20.000 evrov in županja v tem trenutku sredstev zanj nima oz. jih ne more za takšen nakup nameniti.

 
 
1.2.2017
 
Neža Š. Grmšek, ZON
 
Zanima me, ali je res še vedno nevarna brežina skalnega podora?
Menda bo potrebna še ena sanacija?
Kdaj in zakaj?
Morda še kakšna informacija več?
 
 
Pozdravljena, 
 
predlagam da se z vprašanji obrneš na pristojno ministrstvo, kjer razpolagajo z vsemi temi informacijami in so tudi tisti, ki so objavili razpis.
 
 
27.1.2017
 
Urša Kmetec, ZON
 
Pozdravljeni, 
 
občina Trbovlje bo v letošnjem letu postavila parkomate in v proračunu je v ta namen zagotovljenih 15.000 evrov. 
 
Koliko parkomatov bo nabavila? 
Kje bodo stali? 
Koliko parkirnih mest bo plačljivih? 
Bo kratkotrajno parkiranje brezplačno? 
Kolikšna bo cena parkiranja? 
Kdaj jih boste (okvirno) postavili? 
Zakaj ste se odločili za postavitev parkomatov (predvidena je bila že v letu 2015)? 

 

 
Pozdravljena, 
 
uvedbo parkirnine bodo svetniki obravnavali na februarski seji občinskega sveta. Takrat vam bomo lahko dali tudi več informacij o tej temi.  

 

24.1.2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni, 
 
občina Trbovlje prijavlja 2 projekta na razpis Partnerstvo LAS Zasavje: 
- program zmanjševanje virov onesnaževanja 
- varovanje naravne dediščine Sv. Planina. 
Za kakšna projekta gre, kaj je namen in cilj projektov, kdo bo sodeloval v projektu, kolikšna bo vrednost projektov (koliko naj bi prispevala občina)?
 
 
Spoštovani, 
 
rok za prijavo na razpis je podaljšan do konca februarja in zato zadeve še niso povsem definirane. 
Res je, da bomo prijavljali dva projekta, v tem trenutku pa vam ne moremo dati več informacij, saj je prijava v teku. 
 
 
 
17. 1. 2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

koliko ponudb ste prejeli in kdo bo do konca leta 2019 opravljal šolske prevoze v občini?
Koliko sredstev občina namenja za šolske prevoze?

 

Postopek javnega razpisa še ni končan, prejeli smo eno ponudbo.
Znesek bo glede na oddano ponudbo znan v kratkem.

 

17. 1. 2017

Romana Beravs, Radio Aktual Kum

Koliko stane sanacija objekta ulica 1. junija 4., kjer je spustila streha. In pod katero proračunsko postavko najdem sredstva namenjena vzdrževanju poslovnih prostorov občine ?


Občina Trbovlje namenja za tekoče vzdrževanje poslovnih prostorov 35.000 EUR (sredstva so na postavki 44.04.0003 - tekoče vzdrževanje poslovnih prostorov). Sredstva, ki jih planiramo na tej postavki, so namenjena predvsem plačilu tekočih stroškov praznih poslovnih prostorov, tekočih vzdrževalnih del v poslovnih prostorih, stroškov zavarovanja ipd. Za investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov pa Občina Trbovlje v letu 2017 namenja sredstva v višini 65.000 EUR (sredstva so na postavki 44.04.0004 - stroški investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov, namenjena pa so pripravi, obnovi, izboljšavam in vzdrževanju poslovnih prostorov).

Na objektu Ulica 1. junija 4 ni prišlo do puščanja strehe, temveč je prišlo do izliva vode zaradi defekta na vodovodni inštalaciji. Višina nastale škode bo znana po odpravi posledic (to je, ko bo objekt suh do te mere, da ga bo možno sanirati).

 

16. 1. 2017

Polona Malovrh, DELO

Pozdravljeni,


posiljam vprasanja za zupanjo Gabric:
- kako komentira odhod Smc iz "ustne" koalicije?


glede na to, da naj bi vsi delali v dobro občine, v tem ne vidim težave.

- bo s tem pozicija njene liste v os (ne)znatno sibkejsa?

Vsi so v predvolilni kampanji zatrjevali, da bodo delali v dobrobit občine oz. Trbovelj. Zato ne vdim razloga, zakaj ne bi podpirali dobrih projektov, slabih si pa tako ali tako ne želimo.

- na cigavo podporo, razen svoje liste, v bodoce, meni, da lahko racuna?

Na podporo vseh, ki so se v predvolilnem času predstavljali kot povezovalci mesta, podporniki vsega, kar je dobro za mesto.


Slisim, da prihaja v zupanski kabinet za piarovko Sabina Lokar. Kdaj je bil objavljen razpis za to delovno mesto?

Glede tega narobe slišite.

Kam odhaja Vesna Jesih?

Vesna Jesih odhaja v Delavski dom Trbovlje.

 

Imam  dodatno vprašanje: zakaj torej Vesna Jesih odhaja v DDT, če ne pripravljate sprememb v piaru?
Oziroma drugače: ali načrtujete kadrovske spremembe v piar službi ali gre le za novinarsko raco?

Spoštovana,

v tem trenutku ne nameravamo objaviti razpisa za koordinatorja za odnose z javnostmi, torej zaposlitve ne bomo nadomeščali. Delo bo vseeno potekalo nemoteno.


Vesna Jesih pa odhaja v DDT, kjer bo med drugim pokrivala tudi področje turizma.

 

 

12. 1. 2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

je izvedenec gradbene stroke že opravil pregled kakovosti izvedbe rekonstrukcije in energetske sanacije OŠ Trbovlje?
Kakšne so njegove ugotovitve?

Kolikšno plačilo je prejel za pregled?
V kolikšnem času je opravil svoje delo?

Kako bo na podlagi ugotovitev ukrepala občina?

 

Izvedenca je na 11. redni seji, dne 20. 6. 2016 na predlog Nadzornega odbora imenoval Občinski svet. Izvedenec dela še ni zaključil in zato tudi še ni prejel plačila.

 

 

12. 1. 2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

je občina že zaposlila pravnika, za katerega je bil javni razpis objavljen v začetku decembra.

 

Javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta svetovalec/ka za pravne zadeve še ni zaključen.
Kandidat je že izbran, postopki pa še potekajo.
 

11. 1. 2017


Martina Drobne, Zasavc.net


Ali občina Trbovlje predvideva namestitev kakšne begunske družine ali posameznika, posameznice?
Ali so v občini Trbovlje morda že nameščeni kakšni begunci?
Kaj mora občina takšnim družinam zagotoviti?
Ali ima občina prostore za takšno namestitev in če da, kje so ti prostori?

 

Spoštovani,

s strani države nismo prejeli nobene uradne informacije, da naj bi nameščali begunce v naši občini (torej v stanovanja, ki so v lasti države). Občina sama pa nima na razpolago takšnih kapacitet.
 

5. 1. 2017


Urša Kmetec, ZON


Pozdravljeni,

ste ovadili Igorja Matanovića policiji? Ga boste tožili?

Kaj vas je v njegovih objavah zmotilo, prizadelo?

Je to vaša prva ovadba?
 

Ovadbo proti Matanoviću je Jasna Gabrič že pred meseci vložila kot fizična oseba in ne kot županja. Ob tem navaja: “Želim, da se preverijo dejstva, saj je bilo proti meni osebno toliko pljuvanj, laži in neresnic, ki so šle preko meje kulturnega dialoga. Matanović ni prvič prestopil meje dobrega okusa, tokrat gre za osebno razžalitev. Ljudje ne ločijo med ovadbo, ki pomeni, da policisti osumljenca pokličejo in izprašajo, in tožbo, ki pomeni, da bi bil klican na sodišče. Še zadnjič ponavljam, da me na poletni občinski prireditvi ni nihče pijane odnesel ali pospremil iz lokala. Sem pa natakarici v Mladinskem centru Trbovlje rekla, da ni prav, da zapirajo in iz lokala podijo goste, saj so tudi sosednji lokali še obratovali. Pred tem pa sem natakarici za šankom, ki je vpila na našo sodelavko, povedala, da se obnaša neprimerno,”
 

 

4. 1. 2017

Pozdravljeni,

prosim za informacije o obnovi vpadnice v mesto.

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Vpadnica v mesto Trbovlje je dotrajana in potrebna temeljite prenove. Urejen je le odsek, kjer je potekala sanacija skalnega podora. Zato želi Občina Trbovlje v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo obnoviti odseka regionalnih cest R1-221/1220 in R1-223/1229, ki bosta zajemala traso od cementarne do križišča Sušnik ter od bencinskega servisa Petrol do trgovine Lidl - vmesni odsek od križišča Sušnik do bencinskega servisa Petrol bo zajet v posebnem projektu.

Vzporedno z obnovo cest se bodo na odsekih, kjer je to potrebno, rekonstruirali hodniki za pešce, obnovila avtobusna postajališča, varovalne ograje ter pripadajoča komunalna in energetska infrastruktura - k sočasni gradnji smo že pozvali upravljalce komunalno energetskih vodov. Na površini pred objektom Strojne tovarne želimo skladno s prostorskimi danostmi urediti zazelenitev - drevored.

Trenutno smo v fazi priprave projektne dokumentacije. Ker gre za resnično obsežna dela, investicijska vrednost še ni znana. V občinskem proračunu ima Občina Trbovlje rezervirana sredstva v višini 350.000,00 EUR. Koliko bo primaknila država, bo znano po pridobitvi konkretnih ponudb in podpisu sofinancerskega sporazuma.

Načrtujemo, da se bodo dela izvajala v poznih pomladanskih mesecih. Zaenkrat še ne moremo reči, kako dolgo bodo trajala. Tudi prometna ureditev med samo gradnjo še ni predvidena, zanesljivo pa se bomo trudili, da bo promet potekal, kar se da nemoteno. Seveda je obnovo cest nemogoče izvajati tako, da nevšečnosti ne bi bilo, zato že danes pozivamo vse voznike in druge uporabnike k strpnosti in zavedanju, da bo vpadnica v Trbovlje po obnovi neprimerno lepša, uporabnejša, predvsem pa varnejša.

 

3. 1. 2017

Peter Pahor, Dnevnik

Pozdravljeni,
 
lepo bi prosil za podatka:
 
- Koliko je stavbnih zemljišč v občini Trbovlje in kolikšna je njihova skupna površina?

 

Pozdravljeni.

Celotna površina stavbnih zemljišč  (različnih kategorij) v Občini Trbovlje je 2.302.132,86 m2.
 

 

3. 1. 2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

koliko, od skupnih 150.000 evrov, in komu je občina razdelila sredstva v okviru razpisa za spodbude mladim podjetnikom?
Hvala.

 

Spoštovani.

Na podlagi objavljenega JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV SPODBUD ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA IN GOSPODARSTVA V OBČINI TRBOVLJE v letu 2016, smo od skupnih razpoložljivih sredstev 150.000 EUR, razdelili 95.570,63 EUR, oziroma 63,71%.

V okviru Ukrepa A: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, smo od razpoložljivih 60.000 EUR razdelili 41.454 EUR oziroma 69%. Sredstva je prejelo 22 prijaviteljev.

V okviru Ukrepa B: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja, smo od razpoložljivih 30.000 EUR razdelili 16.000 EUR oziroma 53%. Sredstva so prejeli 4 prijavitelji.

V okviru Ukrepa C: Sofinanciranje delovanja mladih podjetij, smo od razpoložljivih 40.000 EUR razdelili 24.829 EUR oziroma 62%. Sredstva je prejelo 14 prijaviteljev.

V okviru Ukrepa D: Sofinanciranje izvajanja podjetniških krožkov za osnovnošolce in srednješolce, smo od razpoložljivih 10.000 EUR razdelili 8.880 EUR oziroma 88,8%. Sredstva so prejeli 3 prijavitelji.

V okviru Ukrepa E: Spodbujanje projektov inovacij, smo od razpoložljivih 10.000 EUR razdelili 4.407,63 EUR oziroma 44%. Sredstva so prejeli 3 prijavitelji.


Možnost za vlaganja zahtevkov so, na podlagi podpisanih pogodb, prijavitelji imeli do vključno 15. 11. 2016. Po prejemu zahtevkov so bili le-ti pregledani in na podlagi predloženih vsebin izvedena ustrezna nakazila.
 

 

3. 1. 2017

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

občina bo v prihodnjem letu sanirala Vrabčev most. Je to most v Čečah?

Predvidena investicija je 71.500 evrov?

Kaj vse bo obnovljeno?

Kdaj (predvidoma) se bo pričela sanacija in koliko časa bo trajala?

Kdaj je bil most nazadnje obnovljen, v kakšnem stanju je zdaj?

 

Obstoječi most je dotrajan, v zelo slabem stanju in nevaren, zato ga je nujno potrebno odstraniti in zgraditi nov objekt. Gre za izgradnjo nadomestnega premostitvenega objekta, ki se nahaja na lokalni cesti št. 423251 Trbovlje (Sv. Marko) – Hrastnik (do meje).

Gradnja se bo izvedla v okviru cestnega telesa lokalne ceste. Za gradnjo imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, tako da bomo že v januarju objavili javni razpis za izbiro izvajalca, spomladi pa sledi izvedba. Vrednost investicije je ocenjena na 71.500 EUR.
 

 

28. 12. 2016


Polona Malovrh, DELO


Pozdravljeni,

za Delo pripravljam prispevek o primeru Igor Matanovič. Po njegovih izjavah je minuli teden prejel vabilo s Policijske postaje v Trbovljah. Vabijo ga na informativni razgovor v zvezi s kazensko ovadbo domnevne žalitve na FB junija letos - ko je komentiral prvojunijsko dogajanje v MCT, v katerega je bila vpletena Jasna Gabrič.

V zvezi s primerom imam nekaj vprašanj zanjo:

- kdaj je vložila kazensko ovadbo proti I. Matanoviču - glede na odmaknjenost dogodka (pol leta)?

- kaj je bil vzrok za ovadbo?

- kateri del zapisa na FB jo je razžalil oziroma po njenem vsebuje toliko elementov razžalitve, da se je odločila, ovaditi avtorja?

- kaj pričakuje od vložitve ovadbe, ki jo ovadeni razume kot zastraševanje 'malega človeka': utišati 'ljudski glas' ali morda tudi
materialno uteho?

- Zakaj jo je junija iz MCT pospremil varnostnik Fortune-Pil gospod Bregar?

- Zakaj je po incidentu na razgovor na občino poklicala osebo, ki je na "sporno noč" delala v lokalu MCT in ki je odklonila strežbo po preteku delovnega časa - po eni uri zjutraj?


Spoštovana.

Zadeve ne želim komentirati. Trditve, ki ste jih zapisali v svojih vprašanjih ne držijo in so izkrivljene.
Zadeva je v rokah pristojnih, ki bodo pretehtali vsa dejstva.
 

 

20. 12. 2016

Katja Podgoršek, Zasavska televizija

Spoštovani, pišem članek za Zasavsko TV o prenovi območja na Opekarni. Bi mi lahko prosim posredovali naslednje informacije:
- koliko so dela stala občino,
- kdo je dela izvajal,
- koliko časa so potekale priprave na izvedbo del?

 

V lanskem letu smo prenovili 216 metrov lokalne ceste od Kupole do križišča pod športno dvorano Polaj. Predviden rok pričetka nadaljevanja del na Opekarni je bil letošnji mesec junij, a so se postopki zavlekli zaradi pritožbe neizbranega izvajalca. Avgusta je izvajalec AGM Nemec pričel z deli na Opekarni, ki so se izvajala do konca meseca novembra.


Dela prenove so obsegala rekonstrukcijo javnih poti z ureditvijo parkirišč, hodnikov za pešce, zelenic in ekološkega otoka ter obnova vseh komunalnih vodov.


Gre za obsežna dela, kjer se ni samo na novo položilo asfalta, temveč so se podrle nekatere drvarnice, na novo se je naredil armirano betonski oporni zid, s katerim so stanovalci pridobili še dodatna parkirna mesta. Hkrati je bilo potrebno zamenjati oziroma zgraditi vso kanalizacijo, tako meteorno kot fekalno, v dogovoru z upravnikom stanovanj, družbo Spekter d. o. o., pa izvesti tudi hišne priključke na kanalizacijo ter obnoviti vodovod na tem področju. Izvajalec gradbenih del je tako uredil kanalizacijske priključke, s pomočjo katerih smo etažnim lastnikom omogočili priključitev objektov na kanalizacijski sistem. Preurejali in obnavljali so se tudi električni vodi ter javna razsvetljava. Urejena so tudi mesta, na katere smo postavili zabojnike za odpadke. Granitne kocke na Opekarni so tiste kocke, ki so se ob gradbenih posegih odstranile z drugih koncev mesta. Sosesko, prebivalce in obiskovalce bodo še dolgo opominjale na bogato zgodovinsko izročilo. Ob hodnikih za pešce so pripravljene klančine za gibalno ovirane osebe. Obstoječ zid pod objektom Opekarna 36 je obdelan z betonskim obrizgom, brežine so nasute z zemljino.
Celotna investicija skupaj z vsemi komunalnimi vodi in vročevodom je vredna cca 1.060.000 evrov. 372.000 je za obnovo cestišča in komunalnih vodov, 688.000 pa za izgradnjo vročevoda 5. faza.
 Ob zaključku del smo ponovno uredili zelenico in odstranjeno zelenje nadomestili z novimi sadikami.

 

16. 12. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosila bi za hitro izjavo županje o možnosti odpoklica župana.

 

Pozdravljeni,

podpiram spremembe glede odpoklica župana, a se mi zdijo, da so bile pripravljene na hitro. Poraja se še kup vprašanj na katera poslanci niso odgovorili. Zakaj odpoklic samo župana in ne tudi občinskih svetnikov? Zakaj so na odborih podprli samo odpoklic župana, odpoklica poslancev in ostalih funkcionarjev pa se niso lotili in so te predloge pometli pod mizo? Zakaj niso državljanom ponudili možnosti, da bi se na referendumu lahko odločili in ljudje sami zahtevali predčasnih volitev? Predvidevam, da smo vodilni stranki SMC trn v peti samo župani, ker sami nimajo niti enega župana. Janiju Moderndorferju pa so se uresničile njegove mokre sanje, ki jih je sanjal zadnja leta po razhodu z županom Ljubljane. Talci tega pa smo sedaj župani vseh 212 občin.

 

16. 12. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

RK je obdaril socialno ogrožene otroke?

 

Občina Trbovlje je nudila vso podporo obema organizacijama, s tem, da smo jim omogočili prostor za obdaritev, da smo skupaj z njimi pomagali pri organizaciji v sodelovanju z nekaterimi našimi organizacijami, hkrati pa smo prispevali še finančna sredstva v višini 1000 evrov. Veseli nas, da bo s sodelovanjem teh deležnikov letos obdaritev še bogatejša.

Obdaritev Lions kluba bo danes ob 10. uri v DDT. Mercatorjeva karavana poteka po določenem konceptu, ki omogoča obdaritev manjšega števila otrok v več mestih po Sloveniji. Ne gre za množično prireditev, na katero bi lahko prišli vsi otroci in njihovi starši, ampak v vsaki občini le omejeno število otrok, ki so bili povabljeni prek občin in socialnih služb. Ker gre za otroke, Mercator ne želi izpostavljati njihovega socialnega položaja, ampak le pripraviti manjšo prireditev in presenečenje za otroke.

 

15. 12. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

Spoštovani!

Ali v vaši občini poteka obdarovanje otrok? Kdo je organizator? Katere starostne skupine so obdarjene? Koliko denarja se za to nameni?

 

Glede obdarovanja najdete informacije na občinski spletni strani pod zavihkom Rdeči križ:
http://www.trbovlje.si/dedek-mraz-za-najmlajse/1849 - za obdaritev je bilo namenjih 1.000 evrov.

K letošnji obdaritvi pa bosta svoj delež prispevala tudi Lions klub Ljubljana Viva za obdaritev 200 otrok in družba Mercator z "Mercatorjevo novoletno karavano", kjer bo darila prejelo približno 100 otrok.

 

13. 12. 2016

Martina Drobne, Zasasvki tednik

Zasledili smo, da potekajo dogovori o tem, ali bi na Tereziji lahko postavili bankomat. Prebrali smo odgovor, ki ga je podala Delavska hranilnica in v katerem so zapisali, da na bankomatu v občinski stavbi ne dviguje dovolj ljudi in da se bojijo, da bi bilo tako tudi na Tereziji. Zanimata nas dve reči:

1. Ali je Občina Trbovlje pripravljena kriti izgubo morebitnega bankomata na Tereziji, če bi ga postavila Delavska hranilnica?
2. Ali Občina že krije izgubo bankomata Delavske hranilnice v občinski stavbi? Če ne, ali namerava to v prihodnje početi?

 

 

Spoštovani,

delovanje bank usmerjajo trgi in gre za tržno dejavnost. Vaše vprašanje je podobno vprašanju v smislu: "Če v zgornjem delu Trbovelj ni interesa s strani trga, da se odpre trgovina, ker je ekonomsko neupravičena, zakaj je ne bi odprla občina?" Glede na finančno stanje in zmanjšanje sredstev s strani države, občina ne bo uvajala subvencij za dvige na bankomatih. Lahko pa, tako kot so banke to v preteklosti že storile, na določenih bankomatih dvignejo provizijo dviga, pa se jim bo dejavnost izplačala. Občan pa se bo sam odločil, na katerem bankomatu bo dvigoval denar. Kot to počnejo že danes. Zato občina ne bo krila izgube bančnemu sektorju, v katerega smo davkoplačevalci "zmetali" milijone.

 

13. 12. 2016

Martina Drobne, Zasavski tednik

Ali občina Trbovlje staršem novorojenčkov namenja enkratno denarno pomoč? Ali jim ob rojstvu podarite tudi kakšno malenkost?
Kolikšna je višina te enkratne denarne pomoči? Koliko ste torej v letošnjem letu za to namenili proračunskih sredstev? Koliko ste jih namenili lani in koliko jih boste namenili prihodnje leto?
Ali ta enkratna denarna pomoč velja tudi ob posvojitvi otroka? Če da, kolikšna je starost otroka, pri kateri posvojitelji še dobijo enkratno denarno pomoč?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

 

Občina Trbovlje že od leta 2005 namenja sredstva za obdaritev novorojenčkov. Starši novorojenčkov prejmejo darilne bone v vrednosti 60 EUR,
bon za enoletno članarino v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje in koledar avtorja g. Jožeta Ovnika.
V letošnjem letu smo za ta namen planirali 9.000 € in porabili 8.280 €.Tudi za leto 2017 planiramo enaka sredstva.

Primera posvojitve še nismo imeli.

 

13. 12. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

zaključil se je razpis za zasedbo uradniškega delovnega mesta.
Koliko prijav ste prejeli?
Koliko prijav je bilo popolnih?

 

Na razpis se je prijavilo 11 kandidatov, štirje ne izpolnjujejo pogojev, sedem kandidatov pa pogoje izpolnjuje.

 

7. 12. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim za povzetke včerajšnje okrogle mize: Ureditev dela območja Trga revolucije.

So narejeni tudi finančni izračuni in časovnica?

 

Na okrogli mizi sta sodelovala oba avtorja natečajnih rešitev g. Davor Podbregar in ga. Aleksandra Penca s sodelavci, ga. županja Jasna Gabrič, predsednik natečajne komisije g. Burja, članica komisije ga. Katarina Conradi, nekateri predstavniki Občine Trbovlje, dogodek je povezovala direktorica knjižnice ga. Katra Hribar Frol, udeležili pa so se je tudi številni Trboveljčani in novinarji.


Predstavljeni natečajni rešitvi predstavljata idejo, pogled na možnost ureditve prostora, katerega sedanja ureditev izhaja iz časov, ko so bile razmere in potrebe drugačne, sedaj pa jo je čas prerasel. Občina je na ta način skušala pridobiti celostno rešitev, možnost, v kateri smeri je mogoče razmišljati v smislu dolgoročne ureditve dela Trbovelj, ki se ne bi odražala kot neusklajena po principu »malo tukaj in malo tam« ureditve, pač pa bi skozi leta bodočega načrtovanja lahko sledila neki ideji, jo nadgrajevala in skladno s potrebami smiselno dopolnjevala. Pri tem bi želela v prostor vtisniti zgodovinsko izročilo, dati prostoru vsebino, omogočiti uporabo prostora domačinom, vabiti obiskovalce, zagotoviti možnost druženja in predvsem strmeti naprej v prihodnost.


Ker Občina Trbovlje ni lastnica paviljonov in trgovine Tuš, se pa intenzivno trudi, da bi jih lahko odkupila, časovna komponenta ureditve seveda ni jasno začrtana. Tako rešitve ne predstavljajo dokončne odločitve o izgledu in vsebini tega prostora, saj temeljijo na predpostavkah, da bi se nekateri objekti lahko odstranili. Prav tako ne smemo pozabiti, da bo svoje pogojeval tudi potok Trboveljščica, ki teče pod paviljoni, natančen potek struge pa v danem trenutku ni poznan. Natečajniki so v svojih delih sicer podali tudi ocene vrednosti, ki pa jih zaradi vseh omejitev, s katerimi se soočamo in neznank glede lastništva jemljemo kot resnično grobe ocene, na katere se v danem trenutku ne moremo naslanjati in jih zato na predstavitvi nismo navajali.


Ker sta se oba avtorja kljub izrazito različnima pristopoma in grafični upodobitvi zasnov za pripravo del izredno angažirala in dokazala, želimo v bodoče sodelovati z obema. V bližnji prihodnosti, v letu 2017 Občina Trbovlje tako načrtuje pridobiti projektno dokumentacijo za prostor pred pošto, katerega lastnica zemljišča je. V kolikor bo možno, bi ta prostor uredila v letu 2018.

 

 

7. 12. 2016

Polona Malovrh, DELO

Prosim  za naslednjo informacijo:
- koliko prometa je v 2015 občina Trbovlje ustvarila s Sinergio, policista Srečka Grmška s.p.?
- ali ste z njo/njim imeli tudi pogodbo - v kolikšnem znesku?

 

V letu 2015 smo imeli s podjetjem "Strateg!a", Srečko Grmšek s. p. pogodbo o spletnem oglaševanju na portalu ZON, za 130 eur na mesec, ki je veljala od 1. 4. do 31. 12. 2015.

Vse skupaj pa smo v letu 2015 naročili za 1.420 evrov storitev, poleg pogodbe še za 250 evrov.
 

 

 

22. 11. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

Koliko denarja bo Občina Trbovlje letos namenila za okraševanje?

 

Za praznično okrasitev mesta bomo namenili 14.000 evrov.

 

21. 11. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

Spoštovani,

za potrebe prispevka na Zasavskih onlajn novicah prosim za naslednja pojasnila;

Od katerega dne dalje bodo prižgane praznične luči v občini Trbovlje in do katerega datuma?

 

Pozdravljeni,

praznične luči bomo prižgali 1. decembra ob mraku, na dan Miklavževega sejma in bodo gorele do 6. januarja.

 

21. 11. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

med Zdravstvenim domom in urgenco je postavljen prometni znak (na fotografijah), ki naj bi bil tja postavljen 'na črno', brez ustreznih dovoljenj.

Prosim, če lahko na podlagi odločbe na zadnji strani prometnega znaka preverite in sporočite, ali je postavljen pravilno, z dovoljenjem.

Kako boste ukrepali v primeru, da je znak postavljen 'na črno'?

Hvala.

Prosim za hiter odgovor.

 

Pozdravljena,

ta prometni znak je na parceli, ki je v lasti države. Ta cesta ali dovozna pot ni kategorizirana, tako da občina nima s tem nič. V zvezi s postavitvijo znaka se obrnite na lastnika zemljišča.
 

 

15. 11. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

v sosednjih občinskih upravah imajo zaposleni z minimalno plačo, in sicer čistilki. V občinski upravi Trbovlje temu ni tako zato, ker nimate zaposlene čistilke, ampak najet čistilni servis?

Receptor/ vzdrževalec/ voznik - gre za enega zaposlenega, ki opravlja vse tri naloge?

 

Tako je, čistilk nimamo, temveč imamo najet čistilni servis.

Zaposleni, ki ga omenjate, ne prejema minimalne plače. Opravlja dela vzdrževalca in voznika, delo receptorja pa samo v zgodnjih jutranjih urah.
 

 

11. 11. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

Pozdravljeni,
Imate vi pristojnost za nadzor gobarjev v Zasavju , da ne kršijo člena, da je enkratno iz gozda dovoljeno odnesti le 2kg gob? Če ne, kdo nadzor nad tem v Zasavju izvaja?

 

Nadzor nad izvajanjem prepovedi, omejevanjem in pravili nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. Nadzor nad trgovanjem z gobami opravlja tržna inšpekcija. Nadzor nad izvozom in iznosom gob iz carinskega območja Republike Slovenije opravljajo carinski organi in policija.

 

11. 11. 2016

Igor Kršinar, Reporter

Spoštovani!
 
Prosim, če mi lahko še danes, 10. 11., odgovorite na naslednje novinarsko vprašanje:
 
Zanimajo me občinska glasila. Koliko stane vaše občino izhajanje vašega občinskega glasila?

 

 

Občina Trbovlje ima v proračunu za leto 2016 namenjenih 18.500 evrov za izdajanje časopisa Sr(e)čno Trbovlje.



 

7. 11. 2016

Barbara Oplotnik, ZON


Smeti na območju bajerja na Ojstrem so še vedno okrog košev za smeti. Prosim za pojasnilo, kdo je te koše sploh postavil in kdo bi po vašem moral pospraviti smeti?
 

Pozdravljeni,

tako kot smo vam že v preteklosti odgovorili še vedno velja, da za objekte, za vse, kar se nahaja na privatni lastnini, odgovarja lastnik. Torej v tem primeru lastnik zemlje. Odgovarja tako za morebitne nevarne zadeve na nepremičnini, tako tudi za vzdrževanje nepremičnine,... itd.  Občina Trbovlje za enkrat še ni lastnik te zemlje, zato tudi ni postavljala košev niti ne klopc. Tudi ne kosimo območja. Vse to je skrb lastnika. Si pa prizadevamo, da bi nekaj te zemlje, ki je najmenjena rekreaciji, brezplčano prenesli z RTH na občino.

To je tipičen primer tega, da lastnina predstavlja tudi dolžnosti oz. so za vzdrževanje kakršnekoli lastnine potrebna finančna sredstva. In prav zaradi tega tudi občina, ki je lastnik številnih objektov, javnih površin, ... poskuša dopovedati državi, da občine potrebujejo sredstva ne samo za polaganje asfalta ampak tudi za vzdrževanje vsega, kar je v naši lasti. In tega je ogromno.

 

7. 11. 2016

Barbara Oplotnik, ZON

Kolikšno število zastav se v vaši občini izobesi ob posameznem prazniku?

Ob vsakem prazniku se izobesi 375 zastav.

Kolikokrat letno se izobesijo, ob katerih praznikih (državnih in lokalnih)?

V skladu s 13. členom  Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/1994), ter navodilom o izobešanju zastav Republike Slovenije na praznike z dne 26. 10. 2011, ki ga je izdala služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v občini Trbovlje zastave izobešamo ob naslednjih praznikih Republike Slovenije:
-    8. februar, slovenski kulturni praznik
-    27. april, dan upora proti okupatorju
-    1. in 2. maj, praznik dela
-    25. junij, dan državnosti
-    26. december, dan samostojnosti

Poleg tega še na občinski praznik in ob volitvah.

Kdo v vaši občini skrbi za to (katero podjetje)?

SOP Trbovlje, d. o. o.

Koliko stane izobešanje ob enem prazniku? Koliko na letni ravni? Kdo prejme ta denar? Od kdaj do kdaj je veljavnost trenutne koncesije?

Cena izobešanja zastav je 1.143,75 EUR z DDV. To je na letni ravni 6.860,00 EUR, kadar ni volitev. V Trbovljah ima SOP Trbovlje d. o. o. koncesijo od leta 1997. Poteče pa maja 2017.

 

7. 11. 2016

Zasavska televizija

- Ali je poleg prodaje Samskega doma načrtovana tudi prodaja Mehanike?


Zaenkrat prodaja Mehanike ni načrtovana.

- Ali je za prodajo nepremičnin Občine Trbovlje potrebno soglasje občinskega sveta?

Občinski svet s sprejemom proračuna sprejme tudi letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, v katerem so predvidene vse prodaje premoženja.

- Ali je imela Občina Trbovlje v dveh letih, kar je lastnica objekta Samski dom, zaradi njega kakšne dodatne prihodke ali odhodke?

Z nakupom stavbe so bila na občino prenesena tudi najemna razmerja. Tako je občina v preteklih dveh letih prejemala najemnino najemnikov, ki pa še zdaleč ni zadoščala za pokritje vseh tekočih stroškov, povezanih z objektom. Stroški so na letni ravni znašali cca. 30.000 EUR.
 

 

 

4. 11. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

pripravljamo prispevek o tem, koliko zaposlenih v javni upravi v treh zasavskih občinah prejema minimalno plačo.

Koliko zaposlenih na občini prejema razliko do minimalne plače in za kakšen profil poklicev gre?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Nihče od zaposlenih v občinski upravi Občine Trbovlje ne prejema razlike do zajamčene plače.

 

27. 10. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

je občina uspela z razpisom prodati še kakšno občinsko stanovanje (Neža, Kolonija 1. maja,...)?


 

Občina Trbovlje je prodala stanovanje na Neži 14. Na razpis za to stanovanje se je prijavil samo 1 ponudnik, na ostale 3 razpise (Kolonija 1. maja 29, Kolonija 1. maja 18 in Nasipi 25) pa nismo prejeli nobene ponudbe.

 

25. 10. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim, če mi lahko sporočite, koliko je prijavljenih na razpis za dodelitev nagrad diplomantom.
Katere teme bodo nagrajene, kolikšna bo nagrada?

Hvala.

 

Pozdravljeni,

na razpis za dodelitev nagrad za diplomska dela ni prispela nobena prijava.

Razpis bomo najverjetneje ponovili v začetku naslednjega leta.

 

 

25. 10. 2016

Romana Beravs, Radio Kum Aktual

Pozdravljena .
V petek 21.10 2016  do 12. ure so morale biti oddane vloge na JR za podelitev nagrad  diplomantom.
Kakšen je bil odziv
Če ga ni bilo, kaj sedaj
Čemu bodo namenjena sredstva, ki so bila rezervirana v ta namen.
 

 

Pozdravljeni,

na razpis za dodelitev nagrad za diplomska dela ni prispela nobena prijava.

Razpis bomo najverjetneje ponovili v začetku naslednjega leta.

Sredstva ostanejo del integralnega proračuna.

 

19. 10. 2016

Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni,

15. oktobra se je zaključil razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.

Koliko prijav ste prejeli? Koliko popolnih prijav ste prejeli?

Kdo bo imel prednost pri izbiri?

Koliko neprofitnih stanovanj boste oddali?

Kdaj (okvirno) bodo izbrani na razpisu obveščeni o tem?
 
Kdaj (okvirno) se bodo izbrani lahko vselili?

Hvala.

 

Občina Trbovlje je v mesecu septembru 2016 (23. 9. 2016) objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem – lista B, kar pomeni, da so prosilci ob dodelitvi neprofitnega stanovanja dolžni plačati varščino v višini treh mesečnih najemnin. Prosilci bodo na prednostno listo uvrščeni na podlagi višine dohodkov, določenih v točki 2.2. javnega razpisa.


Vloge so lahko prosilci oddali do vključno 14. 10. 2016. Na razpis je prispelo 27 vlog. V nadaljnjem postopku je potrebno preveriti popolnost vlog,  jih dopolniti s podatki iz uradnih evidenc ter pridobiti morebitne manjkajoče dokumente s strani prosilcev. Dopolnitve bodo potekale predvidoma do konca meseca novembra 2016. Nato bo Komisija za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v lasti Občine Trbovlje vloge ponovno pregledala, določila dohodke prosilcev ter jih točkovno ovrednotila. Odločbe o uvrstitvi na listo bodo vlagateljem vročene predvidoma do konca meseca decembra 2016.


Predmet razpisa niso stanovanja, ki bi bila že vseljiva, pač pa stanovanja, za katera je bilo ocenjeno, da bodo postala vseljiva v daljšem obdobju 2016-2017. Ko posamezno stanovanje postane vseljivo, se dodeli najvišje uvrščenemu prosilcu na seznamu ob upoštevanju števila družinskih članov, za katero je stanovanje primerno (npr. ko postane vseljivo stanovanje, primerno za tri osebe, se dodeli na prednostni listi najvišje uvrščenemu tričlanskemu gospodinjstvu).

 

12. 10. 2016

Urša Kmetec (zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni,

zaključil se je razpis za dodelitev 12 enoletnih štipendij.

Koliko vlog ste prejeli, koliko vlog izpolnjuje kriterije?

Kdaj bodo prejemniki obveščeni oziroma, kdaj jih bodo začeli prejemati?

Boste podelili tudi 2 štipendiji za študente s posebnimi potrebami?

Katere fakultete oz. programe obiskujejo štipendisti?

Hvala.

 

Komisija za dodelitev občinskih štipendij se je sestala 11. 10. 2016 in odprla prispele prijave na javni razpis. V roku je prispelo 37 vlog, med njimi tudi vloge vlagateljev, ki izkazujejo status osebe s posebnimi potrebami. O tem, kdaj bodo vlagatelji obveščeni, je še prezgodaj govoriti, kajti veliko vlog je nepopolnih. Ko bodo zbrani podatki iz uradnih evidenc in ko bodo vlagatelji po pozivu dopolnili svoje vloge, bomo nemudoma izdali odločbe. V mesecu decembru pa načrtujemo sprejem štipendistov pri županji Občine Trbovlje in slavnostni podpis pogodb.

 

 

28. 9. 2016


Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni,

TIC Zasavje bo deloval le še do konca leta.

Kakšni so načrti občine na področju turizma v prihodnjem obdobju? Ali menite, da so na področju turizma v Trbovljah potrebni novi, sveži pristopi?

Bo občina ustanovila svoj TIC? Ali boste dejavnost morda prenesli na obstoječe organizacije (društvo, Zasavsko turistično organizacijo,..)?


Pozdravljeni,

s področjem turizma se bo v prihodnje ukvarjala občina v sklopu svojih nalog, tudi deloma ekipa Trbovelje novomedijsko mesto ter Turistično društvo Trbovlje.

Res je, kot ste dejali. Potrebni so novi pristopi, veliko znanja, iznajdljivosti in prodornosti ter ambicioznosti.

 


28. 9. 2016


Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice, ZON)


Pozdravljeni,

gre Samski dom po napovedih na seji OS spet v prodajo?

Kdaj predvidoma?

Velja, da bo znižana cena 98.000 evrov?

 

Spoštovani.

Kot je opredeljeno v prvem rebalansu proračuna Občine Trbovlje za leto 2016, ki je bil sprejet na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Trbovlje, gre stavba "Samski dom" v prodajo še letos.
Javni razpis z javnim zbiranjem ponudb bo predvidoma objavljen v mesecu oktobru z izklicno ceno, kot je opredeljena v rebalansu, in sicer 89.250 EUR.

 


28. 9. 2016


Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni,

oba razpisa za nova sodelavca sta se že pred časom zaključila. Zanima me, ali sta oba že izbrana oziroma kdaj sta /bosta pričela z delom. Ju lahko navedete z imenom?

Med koliko kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, ste izbirali?

Kako odgovarjate na obtožbe (prejeli smo jih na ZON.si), da sta bili obe delovni mesti oddani že pred razpisom.

Hvala.

 


Pozdravljeni.

Na Občini Trbovlje smo v preteklih dveh mesecih imeli dva razpisa za prosti delovni mesti.

Prvi razpis za prosto delovno mesto strokovnega sodelavca VII/1 je bil objavljen 3. 8. 2016. Kandidati so se lahko prijavili do 18. 8. 2016. V izbirni postopek se je uvrstilo 9 kandidatov. Pisnega preizkusa, ki je potekal 29. 8. 2016, se je udeležilo 7 kandidatov. Vse kandidate, ki so se udeležili pisnega preizkusa, je komisija povabila tudi na ustni razgovor. Postopek omenjenega razpisa je zaključen, izbranemu kandidatu bo delovno razmerje na Občini Trbovlje začelo teči 1. oktobra.

Drugi razpis za prosto delovno mesto strokovnega sodelavca VII/2-II je bil obljavljen 31. 8. 2016. Kadidati so se na prosto delovno mesto lahko prijavili do 15. 9. 2016. V izbirni postopek se je uvrstilo 7 kandidatov. Vsi izbrani kandidati so se v ponedeljek, 26. 9. 2016 udeležili pisnega preizkusa, nato so se vsi kandidati udeležili tudi ustnega razgovora. Postopek izbire še vedno poteka, zato vam podrobnih informacij o tem ali je bil kdo izmed prijavljenih kandidaov izbran ter kdaj bo začel z delom, še ne moremo podati.

Občina Trbovlje je obe prosti delovni mesti objavila na spletni strani Občine Trbovlje in ZRSZ, in sicer za enako časovno obdobje, tudi postopek izbire v obeh primerih poteka na enak način.

Na navedene obtožbe pa vam v imenu županje sporočamo, da se nam zdijo takšne laži in podtikanja stvar, ki nakazuje na posameznikovo odraslost. Vse bolj prihajamo do spoznanja, da vse obtožbe in sodbe, ki jih ljudje dajejo o drugih, odražajo predvsem njihov način delovanja, ki ga nato iščejo in vidijo v vseh drugih okoli sebe.

Če bi bilo res to, kar piše oseba, potem:
- ne bi ponavljali razpisov,
- se ne bi trudili s pisnimi testi in nato še z ustnimi razgovori z vsemi kandidati, ki so se prijavili na omenjena razpisa,
- si ne bi vzeli več časa za razmislek.

Očitno je še vedno veliko ljudi navajenih do služb prihajati po "vezah" in poznanstvih, kjer pa so njihova usposobljenost, znanje, ambicioznost povsem na zadnjem tiru. Še enkrat poudarjamo to, kar vedno poudarja tudi županja v svojih intervjujih, da se bodo ljudje morali sprijazniti s tem, da si na občini v ekipi želimo predvsem zelo dobro usposobljenih ljudi, z znanjem tujih jezikov, z zmožnostjo interdisciplinarnosti in ambicioznosti.

 

28. 9. 2016


Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni,

občina je RTH pri odlaganju materiala na rudniških površinah predlagala sondažo v večjo globino, odstranitev materiala, prekinitev odlaganja na nekaterih lokacijah, ...

Prosim za pojasnilo, zakaj ste se po opravljeni analizi, ki jo je naročil RTH, odločili, da bi bili potrebni dodatni ukrepi?

Kako ste se dogovorili z RTH? Bodo upoštevali pripombe občine?

 


Pozdravljena.

Glede na predstavitev rezultatov analize odloženih materialov s strani izvajalca raziskave, Inštituta za okolje in prostor, so bili podani takšni predlogi. S strani RTH je bilo zagotovljeno, da bodo k temu pristopili.
 

 

21. 9. 2016


Alenka Marovt (Preverjeno, POP TV)


Spoštovani,

Za oddajo Preverjeno potrebujem podatke o (službenem) voznem parku župana.

- Kakšen avtomobil vozi župan, sam, ali ima voznika?

V občinski upravi Občine Trbovlje imamo naslednje avtomobile: Volkswagen Passat, Renault Clio, Subaru in Škoda Fabia. Županja večinoma vozi avtomobil Volkswagen Passat, ki je bil kupljen v mandatu predhodnika, katerega pa uporabljajo tudi drugi zaposleni. V občinski upravi imamo zaposlenega receptorja/vzdrževalca/voznika, ki občasno vozi županjo ali koga izmed ostalih zaposlenih na sestanke.

 

- Letnik vozila.

Subaru: 2005
Škoda Fabia: 2005
Volkswagen Passat: 2011
Renault Clio: 2015

Leta 2015 smo kupili Renault Clio zaradi tega, da smo prodali zelo potratno Subaru Imprezzo, s čimer smo za polovico zmanjšali stroške že samo pri gorivu.

 

- Cena vozila.

Volkswagen Passat: nabavna cena je bila 31.633,45 EUR
Renault Clio: nabavna cena je bila 11.730,00 eur


- Ali ima vozilo tudi za lastno uporabo?

 

Ne, županja avta ne uporablja za zasebne namene.

 

- Kako pogosto menjate vozila, ali letos načrtujete nakup novega?

V lanskem letu smo zamenjali vozilo Subaru Imprezzo za Renault Clio, in sicer predvsem z namenom prihranka pri stroških goriva, vzdrževanja. Vse avte lahko uporabljajo vsi zaposleni v občinski upravi za potrebe ogledov cest in preglede okoliških - oddaljenih krajevnih skupnosti, stanovanj in nepremičnin v občinski lasti, za prevoze na seminarje, izobraževanja, sestanke ipd. Ker se avtomobili uporabljajo s strani vseh 28 zaposlenih, je naša strategija ta, da v primeru menjave in izstrošenosti avta kupi novega. Predvsem zaradi veljavne garancije in večje možnosti okvar, glede na to, da avte uporablja toliko ljudi.

V letošnjem letu ne načrtujemo nakupa novega avtomobila.
 

 

 

20. 9. 2016


Lili Pušnik (STA)


Zanimajo me nominalni zneski občinskega proračuna za leti 2015 in 2016 in koliko je bilo v njih predvideno za naložbe? V mislih imam lokalne projekte, ne tiste na državni ravni.

 

Spoštovani!

Za naložbe smo v letu 2015 namenili 5.029.509 evrov, v letu 2016 pa načrtujemo za 4.697.442 evrov investicijskih odhodkov.

Zneski proračunov 2015 po zaključnem računu in plan za leto 2016 so razvidni iz tabele:

ZR 2015 plan 2016 Indeks plan/ZR
- prihodki 15.292.542 13.460.181 88
- odhodki 15.027.837 14.953.744 99
- investicijski odhodki 5.029.509 4.697.442 93


Z veseljem in navdušenjem bi v naši občini namenili več sredstev za naložbe, a kot lahko vidite iz tabele socialnih transferjev, ki vam jo prilagamo, se nam le-ti iz leta v leto povečujejo, od leta 2005 do 2015 kar za 1,5 milijona evrov! S strani države pa smo zadnja leta prejeli kvečjemu manj sredstev kar pomeni, da smo iz proračuna vsako leto črtali ven obnove cest, prenove javnih zavodov in investicije.

Država na ramena občin prenaša čedalje več obveznosti in zmanjšuje evro na prebivalca z naslova povprečnine. Sedanja vsota povprečnine ob tako visokih socialnih transferjih NE zagotavlja normalnega delovanja občin, saj določenih investicij sploh ne moremo izvajati ali pa se ustavijo že zastavljeni projekti. Leta 2011 smo npr. z naslova povprečnine prejeli 8.973.912 evrov, letos samo še 7.707.870 . Ker s tem denarjem ne moremo več pokrivati z zakonom določenih obveznosti, smo prejeli 217.523 evrov izravnave, kar pa je bistveno manj od zneska za katerega so se povečali zakonsko predpisani odhodki in kar pomeni, da je naša povprečnina na prebivalca znašača v letu 2015 481 evrov in ne 522 evrov, kolikor je bilo izpogajanih!

Nikakor pa si ne moremo privoščiti, da na račun katerekoli naložbe katere zakonsko obvezujoče naloge, npr. zagotovitve varstva otrok v vrtcih, ne bi izvedli. Tako nam ostajajo npr. energetsko nesanirani objekti, slabe lokalne ceste, stari objekti, nesanirani plazovi.... saj tudi za investicijsko vzdrževalna dela denarja zmanjkuje. Investicije so se skorajda prepolovile. Si lahko predstavljate, da po 1000 evrov občine plačujemo obdukcije!? Da plačujemo po 350 evrov na občana prevoz na obdukcijo? Da plačujemo tudi po 800 evrov ali več na občana na mesec njihove oskrbe v domovih za ostarele in za posebne oskrbe? Da plačujemo npr. po 150 evrov vsak mesec občanu subvencijo stanarine, tako da občanu praviloma ostane cca. 27 evrov za plačilo mesečne najemnine?!? Kako dolgo še bomo to zmogli? Pipemo državi, jih opozarjamo a ne storijo čisto ničesar! Vmes kvečjemu sprejemajo zakone s katerimi bremena občin še povečujejo! Kot je bilo nazadnje sprostitev napredovanj javnih uslužbencev za kar smo v proračunu morali najti nekaj manj kot 200.000 evrov dodatnih sredstev! Smo s strani države zaradi tega dobili dodaten denar? NE! Tako so državljani, ki živijo v socialno šibkih občinah deležni slabše oskrbe, slabših bivalnih pogojev kot v drugih občinah, saj enostavno nimamo več denarja za vse osnovne obnove, ki bi jih morali izvajati.


S strani države pa nismo prejeli več denarja, da bi lahko plačali višje odhodke zaradi obveznosti, ki nam jih predpisujejo zakoni oz. država.


  

 

 

13. 9. 2016

Neža Šabanovič (Zasavske onlajn novice, ZON)

Pozdravljeni!

Zanima me, koliko je občina odštela za koncert Jana Plestenjaka in koliko za koncert Tanje Žagar. Torej, kakšen je bil njun honorar na prireditvi?

Koliko sta občino stali prireditvi Anduht in Nohšiht?

 

Spoštovani.

Honorarji nastopajočih so poslovna skrivnost, ta informacija ni javnega značaja in vam je ne moremo posredovati.

Dvodnevna junijska prireditev (ozvočenje, oder, vsi nastopajoči, moderiranje, varovanje, zapora ceste, čiščenje prizorišča, ...) je občino stala 32.000 evrov.
 

 

6. 9. 2016

 

Mateja Leskovšek (Radio Kum Aktual)

Pozdravljeni,
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo razpis za sofinanciranje energetske prenove občinskih stavb. Zanima me, ali se bo občina prijavila na razpis, in če da, za obnovo katerih stavb boste skušali pridobiti denar.

 

Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo drugega septembra smo pregledali in je v fazi preučitve pogojev, zahtev in meril ter iskanja stavb, ki ustrezajo razpisnim pogojem. V Trbovljah imamo vsekakor še kar nekaj stavb, ki so v lasti občine in bi jih želeli obnoviti - energetsko sanirati.
V kolikor bomo izpolnjevali razpisne pogoje in bomo razpis ocenili kot ustrezen, se bomo nanj zagotovo prijavili.

 

 

5. 9. 2016

Urša Kmetec (Zasavske onlajn novice www.zon.si)

Pozdravljeni,

bralec nas je opozoril, da pri trboveljski bolnišnici raste ambrozija. Na Komunali Trbovlje so nam po ogledu fotografij potrdili, da gre za pelinolistno ambrozijo, ki jo mora odstrani lastnik zemljišča.

Bo občina pozvala lastnike zemljišč, da jo morajo odstraniti?

Je v Trbovljah ambrozija zelo razširjena?

Kje so območja, kjer se pojavlja?

Kako se jo zatira?

 

Glede ambrozije pri bolnici smo se že obrnili na njih so ambrozijo odstranili. Ambrozijo je potrebno odstranjevati s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. Potem je najbolje izpuljene rastline uničiti. Problem je, ker se lahko semena zanesejo tudi z zemljo od drugod in tako se je najbrž zgodilo tudi v primeru rastišča v bližini bolnice. Večino lastnikov smo že pozvali, da se na njihovih zemljiščih nahaja omenjena invazivna vrsta in da je potrebno zemljišča pregledati vsako leto in ustrezno ukrepati. Seveda pa se lahko občani obrnejo na nas ali na Komunalo, da jim pomagamo, sploh v primeru, če niso sigurni ali gre za omenjeno vrsto.

 
Že leta 2012 smo popisali lokacije v Trbovljah, kjer se pojavlja ambrozija, tako, da smo pravočasno pristopili h košnji in preprečili cvetenje in kasneje semenenje (npr. na cesti Trbovlje - Zagorje, za Savo, v Bevškem, na Nasipih, na rudniških površinah proti Retju, na Lakonci, na Neži,..) . Ambrozija se pojavlja največ na nasipih ob zapuščenih industrijskih ter drugače degradiranih površinah. Drugje jo izpodrinejo druge rastlinske vrste, zato je na drugih površinah ne najdemo.

 

29. 8. 2016

Neža Grmšek (Zasavske onlajn novice www.zon.si)

Pred časom sta bila odpuščena dva delavca (morda trije), jasno mi je, da o imenih ne morete govoriti. Ta pa sta vložila tožbo zoper občine.

Zanima me, kakšen je bil razlog za odpustitev?

Kdaj se je to zgodilo?

Kaj se dogaja s tožbo?

 

V letu 2015 so bile petim javnim uslužbencem iz poslovnih razlogov odpovedane pogodbe o zaposltvi. Štirje so zoper sklep vložili pritožbo na Komisijo Vlade RS za pritožbe, kjer so vse pritožbe ocenili kot neutemeljene.

 

Dva od teh javnih uslužbencev sta nato vložila še tožbo na Delovno in socialno sodišče. Obe tožbi je sodišče na prvi stopnji ocenilo kot neutemeljeni in potrdilo zakonitost postopka Občine Trbovlje. En izmed teh uslužbencev je vložil še pritožbo na Višje delovno in socialno sodišče, ki pa še ni odločilo.

 

24. 8. 2016

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

Pozdravljena,

prosim za približno oceno investicije v ozelenitev in posodobitev dela platoja na Sallauminesu.

 

Okvirna ocena stroškov ureditve platoja je 18.000 evrov.

 

23. 8. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

zakaj se dela na Opekarni včeraj, kljub določenem roku, še niso začela?
Kdaj se bodo začela?

Dela na Opekarni so se včeraj skladno z dogovorom začela. Izvajalec je pričel s pripravljalnimi deli na trasi rekonstrukcije kanalizacijskega sistema, ki se bo izvedla v sklopu ureditve na Opekarni – II. faza.
Očistil je območje, na katerem danes pripravlja plato za potrebe del na kanalizacijskem sistemu, požagal drevesa, postavil kontejnerje, opravil nujne preglede in detekcijo obstoječih kanalov.
Dela, ki bodo zahtevala zapore cest in bodo v največji meri doprinesla h končnemu izgledu območja, pridejo na vrsto kasneje, saj gre za obsežen projekt, ki bo trajal do konca novembra.

 

9. 8. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim za odgovor županje v nekaj stavkih, ali kdaj kolesari v službo ali morda kolesari v prostem času.

Hvala.

Spoštovani,

vsak človek si najde svoj šport. Zaradi izrednega pomanjkanja časa, si takrat, ko imam čas (ponavadi so to redki vikendi), vzamem čas za rekreacijo v naravi in sicer se odpravim na bližnje zasavsko hribovje in ne na kolo. V obleki, s kupom gradiva pa je težko kolesariti v službo in nato prepoten sesti za pisalno mizo. Moj delovnik se prične med šesto in sedmo zjutraj in konča v poznih popoldanskih/večernih urah. Kopalnice v službi žal nimamo. Če pa želite vprašati kaj naredim za doprinos k okolju, doprinos k trajni mobilnosti:

- službeno: v času podžupanovanja smo že takrat postavili priveze za kolesa, sedaj urejamo površine za pešce, prostočasne aktivnosti, urejanje javnih površin v smeri, da bi ljudje razdalje rajši kot z avtom premagovali peš, uvedli smo linijo Terezn'čan, pripravljamo celostno prometno strategijo, ...
- osebno: vozim se z avtom, ki ima minimalne izpuste v okolje oz. porabim za en tank goriva na mesec, krajše razdalje premagujem peš in ne z avtom, podpiram aktivnosti usmerjene v trajnostne koncepte,..."

 

8. 8. 2016

Urša Kmetec, ZON

 


Pozdravljeni,

na FB je objavljen primer o neučinkovitem delovanju zavetišča Zonzani ob koncih tedna, saj takrat ne delujejo, ljudje pa se morajo pri oskrbi najdenih živali znajti po svoje.
Koliko časa ima občina že pogodbo z zavetiščem Zonzani? Do kdaj?
Razmišljate morda o zamenjavi koncesionarja?
Kako je v pogodbi urejeno glede dela zavetišča med vikendi?
Koliko plačuje občina za oskrbo zavetišču Zonzani?
Koliko (okvirno) živali iz Zasavja oskrbijo v enem letu?

 

Koncesijsko pogodbo z zavetiščem Zonzani je Občina Trbovlje sklenila marca 2013 in velja za obdobje 5 let – torej do marca 2018.
Pri zadnjem objavljenem razpisu je bilo zavetišče Zonzani edino zavetišče, ki se je prijavilo na razpis. O zamenjavi koncesionarja trenutno ne razmišljamo. Pri dosedanjih nastalih težavah smo se s koncesionarjem sproti dogovarjali in težave poskušali rešiti. Koncesionarja smo pozvali k obrazložitvi dogodka povezanega z dnem, 22.7.2016 in se z njim o tem pogovorili, saj ne mi ne oni ne želijo, da bi se petkov dogodek ponovil.
Zavetišče Zonzani je skladno s ponudbo dolžno zagotoviti odvoz živali v odzivnem času 4-24 ur. Takšni pogoji morajo biti zagotovljeni tudi med vikendom, ko imajo organizirano dežurno službo za nujne zadeve.
Občina Trbovlje zavetišču Zonzani plačuje mesečni najem za 1,5 boksa za psa (150 EUR na mesec), kar je odvisno od števila registriranih psov v občini (na 800 psov je potrebno zagotavljati 1 boks). Ostala plačila občine zavetišču variirajo med meseci in so odvisna od dejanskega odlova, sterilizacij, kastracij in oskrbe živali v samem zavetišču. Občina Trbovlje ima v proračunu za financiranje te dejavnosti letno namenjenih 8.000 EUR, vendar je poraba sredstev manjša. V letu 2015 smo za ta namen porabili okvirno 5.400 EUR.
V letu 2015 so v zavetišču Zonzani oskrbeli 47 živali iz občine Trbovlje. Za oskrbo živali z drugih zasavskih občin nimamo podatka.

 

27.07.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

kdaj naj bi ARSO čistil strugo Trboveljščice?

Kdaj ste ARSO nazadnje pozvali k čiščenju struge?

Zakaj najbolj zaraščenih predelov, na primer v zgornjih Trbovljah, občina ne more očistiti na lastno odgovornost?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Pošiljam Vam odgovor Občine Trbovlje na vprašanja, povezana s čiščenjem rečne struge:

Na Direkcijo za vode je bil s strani Občine Trbovlje dne, 11. 7. 2016, poslan dopis, s katerim smo jih ponovno opozorili na problematiko neurejenih vodotokov na območju občine. Po prejetem dopisu je na ogled struge dne, 14.7.2016, prišel predstavnik z Direkcije za vode, ki nas je po opravljenem ogledu seznanil z dejstvom, da denarja za urejanje in vzdrževanje vodotokov, tako za območje naše občine kot za območje celotne države, ni.

Urejanje in vzdrževanje vodotokov v skladu z določbami Zakona o vodah spada v državno pristojnost. Zaradi takšne zakonske ureditve Občina Trbovlje tudi ne razpolaga s finančnimi sredstvi za urejanje vodotokov in zaradi navedenega dejstva tudi ne more očistiti rečne struge.

Lep pozdrav.


20. 7. 2016

Neža Grmšek, ZON

Zanima me, ali vam je uspelo prodati kakšno od stanovanj?
Boste stanovanja prodajali ponovno? Kdaj?
Boste zanje znižali ceno?

 

Na javni razpis nismo prejeli nobene ponudbe, za nobenega od stanovanj.
Stanovanja bomo poskušali še prodati v prihodnosti. Predvidoma bomo objavili razpis v začetku meseca avgusta.
 

18. 7. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

projektna dokumentacija za sanacijo OŠ Ivana Cankarja je narejena.

Je že znano, kako bo potekala sanacija, kakšni bodo prihranki?

Se bo obnova financirala z evropskimi in državnimi sredstvi?

Kdaj bi se lahko začela obnova?
 

 

Za energetsko prenovo OŠ Ivana Cankarja je bila narejena celotna dokumentacija. Kaj od tega pa bo mogoče tudi realno izvesti, pa bo odvisno predvsem od tega, ali bodo za to na voljo kakšna druga sredstva na katerem od razpisov (ki jih trenutno še ni) in sredstev, ki jih ima na voljo občina. V projektni dokumentaciji je sicer zajeto domala vse: izvedba toplotne izolacije zunanjega ovoja stavbe, zamenjava izolacijsko neustreznega zunanjega stavbnega pohištva, namestitev zunanjih senčil, izvedba hidroizolacije in vgradnja sistema prezračevanja in klimatizacije telovadnice, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema ter vgradnja energetskega nadzorno informacijskega sistema. Poleg omenjenih ukrepov bi želeli izvesti tudi ureditev okolice šole, igrišča in učnega vrta.
 
Izračunane vrednosti potrebne toplote za ogrevanje stavbe za obstoječe stanje in stanje po prenovi kažejo na 52 % znižanje rabe toplote po prenovi, kar pomeni prihranek cca. 110 MWh toplote na letnem nivoju.

Trenutno spremljamo razpise in čakamo na primernega, glede na vsebino načrtovane izvedbe.

 

14. 7. 2016


Urša Kmetec, ZON


Pozdravljeni,

je občina že podelila koncesijo zasebnemu vrtcu Čarobni gozd?

Pogodbo o najemu prostorov boste podpisali 22. julija? Je že znana višina najemnine?

Bo na Dobovcu res ostala vsa oprema in igrače?

Hvala.
 

Občina Trbovlje ne bo podelila nobene koncesije na področju predšolske vzgoje, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji in o tem tudi nikoli ni bilo govora. Je pa zasebni zavod v postopku pridobivanja vseh soglasij s strani pristojnega ministrstva, da bi na območju KS Dobovec izvajal varstvo predšolskih otrok. V ta namen se je Občina Trbovlje z njim dogovorila, da bo na podlagi najemne pogodbe lahko uporabljal prostore, v katerih je do junija 2016 potekala predšolska vzgoja v okviru Vrtca Trbovlje. Ker gre za zasebni zavod, mora Občina Trbovlje seveda upoštevati vse predpise, ki jo zavezujejo pri ravnanju z njenim premoženjem, zato bo za najem prostorov najemnik seveda plačeval najemnino. Se pa trudimo, da bomo našli skupno rešitev, ki bo sprejemljiva tako za najmenika - zasebni zavod kot za Občino Trbovlje.
 

 

13. 7. 2016

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Pozdravljeni,
 
Rok za zbiranje ponudb za prodajo petih stanovanj (Nasipi, Neža, Golovec, Kolonija 1. maja) se je iztekel prejšnji teden. Zanima me, kakšen je bil odziv oz. ali ste dobili kakšno (koliko) ponudbo?
 

 

Na javni razpis nismo prejeli nobene ponudbe, za nobenega od stanovanj. Stanovanja bomo poskušali še prodati v prihodnosti.
 

 

11. 7. 2016


Romana Beravs, Radio Kum Aktual

Ali je revizija, ki jo je vložil CGP za Opekarno že zaključena?

 

V lanskem letu smo prenovili 216 metrov lokalne ceste od Kupole do križišča pod športno dvorano Polaj. Predviden rok pričetka nadaljevanja del na Opekarni je bil letošnji mesec junij, a so se postopki zavlekli zaradi pritožbe neizbranega izvajalca.
Občina Trbovlje je prejela sklep državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, s katerim je le-ta odločila, da se zahtevek neizbranega ponudnika za revizijo zavrne kot neutemeljen, prav tako zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov v zvezi z revizijo, kar pomeni, da je Občina Trbovlje ravnala pravilno.


Občina bo nadaljevala s postopkom oddaje naročila, v pripravi je pogodba z izbranim izvajalcem del ter postopek zbiranja ponudb za opravljanje nadzora in koordinacijo del. Pričakuje se, da bo pogodba podpisana najkasneje v prihodnjem tednu, s samim izvajanjem del pa bomo pričeli drugi teden v avgustu, ker ima glavni izvajalec del kolektivni dopust v zadnjem tednu julija in prvem tednu v avgustu.

Predvidena dela prenove so: rekonstrukcija javnih poti z ureditvijo parkirišč, zelenic in ekološkega otoka ter obnova vseh komunalnih vodov. Trenutno na tem območju poteka obnova vročevoda – 5. faza.


Celotna investicija je vredna cca. 372.000 evrov.
 

 

7. 7. 2016


Polona Malovrh, Delo

Spoštovani,

želim preveriti nekaj podatkov o vrtcu na Dobovcu.
Krajani pravijo, da je Vrtec Trbovlje želel z vrtca na Dobovcu odpeljati vse igrače in drugo opremo in da so namero opustili šele po protestu. Zanima me, ali to drži? Ali drži, da je županja preprečila odvoz igrač?
Ali je že znano, kolikšna bo najemnina za prostore, v katerih bo delala zasebnica na Dobovcu? Ali bo to prihodek Vrtca Trbovlje ali občine? Kolikšne cene bodo veljale za vrtičkarje?
Kolilkšna je investicija občine v enoto vrtca na Vodenski šoli? Zakaj ste se odločili ravno za to lokacijo?
Koliko otrok je vpisanih v vse enote Vrtca Trbovlje v prihodnjem letu?

 

Vsa oprema in igrače so še vedno na lokaciji Vrtca na Dobovcu, katerega lastnica je Občina Trbovlje. O tem, kaj bo tam ostalo oz. kaj bo Vrtec Trbovlje uporabil na drugi lokaciji pa še potekajo dogovori. Najemnina se še določa skladno z veljavnimi predpisi. Cene za otroke, ki bodo obiskovali vrtec na Dobovcu bo oblikoval zasebni zavod, ki bo tam tudi organiziral varstvo, zato vam tega podatka ne moremo posredovati. Ker gre za zasebni zavod, občina na cene in na druge pogoje ali organizacijo nima vpliva, se pa trudimo nuditi pomoč in informacije za lažji začetek poslovanja. Vsekakor pa bo zasebni zavod moral zadostiti vsem zakonskim pogojem, o katerih bo odločilo pristojno ministrstvo. Za lokacijo na šoli Alojza Hohkrauta smo se skupaj z vrtcem in šolo odločili ravno zaradi najprimernejše in najlažje vzpostavitve novega oddelka, saj se najlažje prilagodijo prostori za igralnico, jedilnico, telovadnico... zaradi česar bodo tudi stroški vzpostavitve oddelka zanemarljivi.

V letu 2015/2016 je Vrtec Trbovlje obiskovalo 509 otrok, od 1. 9. 2016 dalje pa jih bo 530. Samo 39 od teh otrok bo obiskovalo poldnevni program, vsi ostali pa dnevnega, kar je v skladu z državnimi in evropskimi smernicami. Opažamo pa, da se povečuje število otrok, katerim je odloženo šolanje, saj bo v prihodnjem šolskem letu takšnih kar 21, kar pomeni praktično en oddelek.

 

7. 7. 2016
 

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

obnova ceste pri Opekarni naj bi se začela junija in se končala 15. septembra.

Zakaj zamuda pri začetku obnove?

Kdaj se bo začela obnova in kdaj bo predvidoma zaključena?

Hvala.


Z deli na območju Opekarne še nismo začeli, saj je bil s strani enega izmed neizbranih izvajalcev del vložen zahtevek za revizijo postopka izbire izvajalca na Državno revizijsko komisijo.


Odgovora oz. odločitve komisije še nismo prejeli, zato ne moremo napovedati, kdaj se bodo dela lahko začela.


 

5. 7. 2016

Neža Šabanovič Grmšek, ZON

Na portalu smo prejeli fotografijo napačno parkiranega vozila medobčinskega redarstva. Zanima me, kako odgovarjate/komentirate priloženo?

Datuma parkiranja ne vem, datum poslanega sporočila pa: June 21 at 2:55pm.

Že vnaprej hvala.
 

Pozdravljeni,


posredujemo vam odgovor vodje Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje:

"Spoštovani!
Vozilo ni bilo napačno parkirano. Talna označba, ki je bila na tem mestu je bila neveljavna v smislu, da bi prepovedovala parkiranje na zaznamovanem mestu na vozišču - označba V - 41 (Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Uradni list RS št. 46/00 in 110/06). Občina Trbovlje je preko izvajalca nemudoma poskrbela, da so na Rudarski cesti sedaj zarisane pravilne talne označbe, s tem pa je na tem mestu tudi prepovedana ustavitev in parkiranje vozil."
 

 

30. 6. 2016

Karmen Štrancar Rajevec

RA SLO

Pozdravljeni, prosim za stališče občine Trbovlje do prodaje Spektra, imate morda kakšen drug predlog....... RTH bo objavil javni razpis ( bo pa tudi povabil k nakupu stanovanjski sklad).

 

Občina Trbovlje razume situacijo podjetja Spekter, a hkrati nasprotujemo prodaji Spektra v privatne roke. Gre za socialna stanovanja, stanovanja, ki so bila zgrajena z državnim denarjem ter pridnimi roki delavstva. Kot lokalna skupnost se bojimo prodaje, saj bi le ta lahko prinesla poslabšanje razmer za najemnike v socialno tako ranljivem okolju. Edino možnost, ki jo podpiramo, je prodaja državnemu Stanovanjskemu skladu.


 


24.06.2016
Polona Malovrh, Delo

Spoštovani,

na ponedeljkovi seji OS se je gospa Maja Hvala na svetniško vprašanje Boruta Dolanca o tem, kdo vse lahko vozi občinski službeni avto, sklicevala na neki pravilnik. Prosim vas za naziv tega pravilnika in za odgovor na vprašanje, kdo je dovolil bivšemu pripravniku, zdaj občanu Trbovelj, Arminu Ibrahimoviću, da upravlja službeno vozilo. Zanima me tudi, ali je to običajna praksa na občini Trbovlje, da občani prosto vozijo vaše službene avtomobile? Koliko takih primerov ste doslej  že imeli, koliko avtov in katere znamke ste "posojali"; ali ste pri  občanu Ibrahimoviću morda tudi tokrat naredili izjemo? Prosim tudi, da navedete razlog za svojo odločitev. Koliko občinskih gospa je občan Ibrahimović vozil v opisanem primeru? Ali po kakšnem nakljujčju nobena od teh gospa nima vozniškega izpita?

Hvala za odgovore, lepo vas pozdravljam, P. Malovrh

 

V ponedeljek, 20. 6. 2016 so bile štiri zaposlene na Občini Trbovlje napotene na Delovno in socialno sodišče v Ljubljano. V isti zadevi je bil kot priča vabljen tudi omenjeni bivši sodelavec. Skladno s Pravilnikom o uporabi, upravljanju ter vzdrževanju službenih vozil v lasti Občine Trbovlje je uporabo službenega vozila za vse odobrila direktorica občinske uprave. Omenjeni pravilnik namreč določa način uporabe službenih vozil Občine Trbovlje za javne uslužbence in funkcionarje, poleg tega pa določa tudi možnost uporabe službenih vozil za uporabnike, ki niso uslužbenci ali funkcionarji, pod pogojem, da upoštevajo omenjeni pravilnik. Bivši sodelavec torej avtomobila ni uporabljal "prosto", ampak je z avtomobilom opravil enako pot, ki bi bila opravljena tudi brez omenjenega bivšega sodelavca, saj zaradi njega ni bil narejen niti en dodaten kilometer. Skladno s prej navedenim pravilnikom torej avtomobile uporabljajo tudi osebe, ki niso zaposlene na Občini Trbovlje ali funkcionarji Občine Trbovlje. Zadnji primer uporabe istega službenega vozila s strani osebe, ki ni zaposlena na Občini Trbovlje je bil v mesecu maju 2016, ko je avtomobil uporabljal prav tako bivši sodelavec, g. Tadej Špitalar. Isti avtomobil pa so v septembru 2015 uporabljali tudi županja Občine Trbovlje, župani in delavci občinskih uprav drugih občin, ko so se na službeno pot odpravili z avtomobilom Občine Trbovlje, pri čemer ga je vozil župan druge občine, ob prisotnosti zaposlenih na Občini Trbovlje. V preteklosti so službena vozila Občine Trbovlje uporabljali še drugi uporabniki, več let je bila praksa, da se je avtomobil odobril tudi za potrebe trboveljskih planinskih društev za organizacije vsakoletnega novoletnega pohoda na Kum in za srečanja na Mrzlici. Iz opisanega je torej razvidno, da uporaba avtomobila s strani omenjene osebe, ki ni zaposlena na Občini Trbovlje, ni bila izjema, ne glede na vozniške izpite zaposlenih na Občini Trbovlje.

 

24.06.2016
Polona Malovrh, Delo


Spoštovani,

po zadnjih podatkih iz Tet so pogovori med občino in likvidacijskimupraviteljem zastali. Gospod Podjed trdi, da zato, ker občina ni želela sprejeti enega delavca iz TET za vzdrževanje vodovoda in ker ni želela pristati na pogoj, da se lahko lokacija TET tudi po prenosu lastništva na občino še naprej brezplačno oskrbuje z vodo.


Kakšno alternativo torej ponujata občina oz. Komunala krajanom Dobovca?
Ali sploh še potekajo kakšni dogovori na občini o tej problematiki - navsezadnje ste v vodooskrbo na Dobovcu pod Kumom doslej vložili že pol milijona evrov?


Hvala za odgovor - prosim zanj do jutri, vsaj do opoldneva.
Lp.

 

 

24.06.2016

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

 

Pozdravljena,

glede vodovoda je zadeva zastala, ker Občina Trbovlje ni želela sprejeti enega delavca iz TET za vzdrževanje vodovoda in ker ni želela pristati na pogoj, da se lahko lokacija TET tudi po prenosu lastništva na občino še naprej brezplačno oskrbuje z vodo.

Stališče TET je, da je vodni vir, ki je v upravljanju družbe TET, kvaliteten, in aktivno razmišlja, da bi ga začel komercialno tržiti glede na bližino železniške infrastrukture in stališče RS, da je potrebno določeno število vodnih virov pitne vode ohraniti v slovenski lasti.
Lp.

 

Občina Trbovlje je že v letu 2015 pričela razgovore z likvidacijskim upraviteljem glede vodovoda TET, iz katerega se oskrbuje tudi KS Dobovec. Potrebe KS Dobovca po oskrbi s pitno vodo predstavljajo 10 % razpoložljive kapacitete obstoječega vodovoda TET. Za potrebe KS Dobovca je obstoječi vodovod predimenzioniran.
Sami razgovori so potekali okrog brezplačnega prenosa vodovoda TET na Občino. Občina je pri reševanju problema vključila tudi JP Komunalo Trbovlje, ki je upravljalec in najemnik komunalne infrastrukture. JP Komunala Trbovlje je podala določene pripombe, ki smo jih mi v svojem odgovoru tudi upoštevali in posredovali likvidacijskemu upravitelju. Glede teh pripomb se likvidacijski upravitelj še ni opredelil.
 

Pripombe so se nanašale predvsem na:
• brezplačno dobavo vode TET oziroma njenemu pravnemu nasledniku.


Obrazložitev:
Poleg same cene vode se pojavljajo še drugi cenovni elementi: omrežnina, vodna povračila, vodne izgube in v končnem tudi DDV. Glede na zakonodajo je JP Komunala dolžna vsakemu porabniku izdati račun, državi pa dostavljati podatke o odvzeti in prodani vodi na posameznih virih, poleg vsega pa bi občino dolgoročno obremenilo pri porabi vode 50.000 m3 za približno 50.000 evrov na leto, če upoštevamo vodarino (30.000 evrov in 20.000 evrov ostalih dajatev).
• Kar se tiče vzdrževanja in delitve stroškov vodovodnega sistema predlagamo, da se sistem preda tako, da predstavlja funkcionalno celoto in je v upravljanju enega izvajalca, uporabniki pa plačujejo omrežnino. Poleg problematične višine delitve stroškov je vprašljiva tudi odgovornost za zagotavljanje ustrezne kvalitete vode.


Nedopustno je, da nas država obremeni za tako visok znesek, saj se naša občina že tako sooča z visoko brezposelnostjo in posledično s tem visokimi socialnimi transferji iz občinskega proračuna.


Na naše zadnje pripombe likvidacijski upravitelj še ni dal odgovora.

 

23.06.2016
Urša Kmetec, ZON


Pozdravljeni,
prosim za kratko informacijo, od kdaj do kdaj ne bo vozil Terezen'čan.
Bo jeseni cena vozovnice ostala enaka?
Koliko, povprečno, potnikov prepelje v 1 tednu, mesecu.

Hvala.

 

1. Prosim za kratko informacijo, od kdaj do kdaj ne bo vozil Terezen'čan.

Terezn'čan ne bo vozil v mesecih juliju in avgustu.


2. Bo jeseni cena vozovnice ostala enaka?
Cene vozovnic bodo ostale enake.


3. Koliko, povprečno, potnikov prepelje v 1 tednu, mesecu.
Pošiljamo vam število potnikov po posameznem mesecu v letošnjem letu:
jan. 367 potnikov
feb. 447 pot.
mar. 422 pot.
apr. 473 pot.
maj 483 pot.

 

23.06.2016
Irma Hus, Žurnal24

 

Spoštovani,
1. 7. bo 45 zaposlenih TET-a ostalo brez službe, kar je gotovo udarec za Zasavje. Surs je pravkar objavil podatke za 2014, da se je v Zasavju na letni ravni število prebivalcev zmanjšalo za 8 procentov, zaradi negativnega prirasta in odseljevanja. 40% ljudi se vozi na delo v druge regije (prav tako Surs), 5154 delovno aktivnih v Ljubljano. (http://www.stat.si/dokument/8941/regije-v-stevilkah.pdf)

V zvezi s tem vas prosim za naslednja pojasnila:
- kako vi vidite navedene številke
- kakšen je glavni problem Zasavja
- kakšne aktivnosti izvajate oz. načrtujete na občini, da bi zadržali oz. obrnili navedene trende

in še dodatno vprašanje:
- ali drži, da boste morali zaradi zmanjšanja prebivalstva zmanjšati število občinskih svetnikov in zaposlenih na občini (za koliko in kdaj).

Prosim za odgovore najpozneje do petka zjutraj,
lep pozdrav.

 

Pozdravljeni,
pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja.

 

- kako vi vidite navedene številke 

Občina Trbovlje ima rekordno brezposelnost (okrog 20%), tako da nam vsako delovno mesto pomeni zelo veliko in se zanj borimo do zadnjega. Tako visoka brezposelnost je posledica ukinjanja energetske dejavnosti v regiji, saj ni bilo pripravljenih alternativ. Nihče v preteklosti se ni ukvarjal s dejstvom, kaj in na kakšen način ponovno zaposliti delavce energetike. Seveda pa je z energetiko ugasnilo še nekaj podjetij, bolj ali manj vezanih nanjo. Občina Trbovlje se že od samega začetka trudi za ohranitev delovnih mest, tudi zadnjih 46. V ta namen je bilo poslano veliko število dopisov in pisem, v katerih smo odgovorne prepričevali, da je nujna ohranitev delovnih mest in energetske lokacije, vendar je lastnik HSE kljub temu poslal družbo v likvidacijo. Poudariti želimo, da niti sam lastnik ne ve kaj bo na lokaciji TET, prav tako se izmika dejstvu, da mora lokacijo primerno počistiti, v kolikor ni več možnosti zagona samega postrojenja. Nikakor to breme ne more pasti na pleča lokalne skupnosti. Zato menimo, da mora država tudi Zasavju vrniti delček energetike in s tem ohranitve delovnih mest (HE na Srednji Savi, podaljšanje pogodbe o zagotavljanju terciarne rezerve na področju TET s plinskimi bloki).


- kakšen je glavni problem Zasavja
Vsekakor tradicionalna miselnost oz. prestrukturiranje iz težke industrije v nove tehnologije in nove, moderne industrije. V naših krajih podjetniško razmišljanje ni tradicija, a z veseljem ugotavljamo, da se trend obrača. Razvoja ne moremo staviti na tradicionalna delovna mesta, ki so včasih bila motor naše doline, temveč na tista delovna mesta, ki smo jih in jih bomo sami ustvarjali. In kar nekaj lokalnih podjetij, ki jih ni ustanovila in nato zaprla država, je dokaz temu. Ustanovitelji Dewesofta, Kovita, Metalie, Dukarta, Dioteca … niso čakali na državo, ampak so stavili nase, na svoj čas, znanje in trdo delo. In če je uspelo njim, lahko tudi še komu drugemu. In to je pot, po kateri želimo iti.


- kakšne aktivnosti izvajate oz. načrtujete na občini, da bi zadržali oz. obrnili navedene trende

S sodelovanjem na regijski kot državni ravni z ostalimi občinami ter ministrstvi lahko kaj dobrega naredimo za vse nas in za celotne lokalne skupnosti. Nekatere projekte imamo zaključene, druge še pripravljamo in čakamo na razpise države kot EU-ja. Le upamo lahko, da se opozorila, da naj bi občine v tej perspektivi do leta 2020 počrpale znatno manj sredstev zaradi »nerodno« napisanega operativnega načrta, ne bodo uresničila. To bi se poznalo tudi pri gospodarski rasti celotne države v letih 2017 in 2018. Namreč premalo se na državi zavedajo, da je prav 212 lokalnih skupnosti motor gospodarskega razvoja na mikro, lokalni ravni.

 

Vse tri občine smo ustanovile novo razvojno agencijo, katera prevzema naloge regionalnega razvoja na vseh področjih.
Na področju gospodarstva Občina Trbovlje razpisuje sredstva za podjetnike, s podjetniki se pogovarjamo na srečanjih in skupaj rešujemo njihove težave, v kolikor je to v naši moči.

 

Občina Trbovlje pomaga vsem brezposelnim po svojih najboljših močeh, ki pa so seveda omejene glede na trenutno stanje. Organizirano imamo brezplačno pravno pomoč za prvi pravni nasvet, kjer delavci pridobijo informacije glede njihovih pravnih možnosti.

 

in še dodatno vprašanje:
- ali drži, da boste morali zaradi zmanjšanja prebivalstva zmanjšati število občinskih svetnikov in zaposlenih na občini (za koliko in kdaj)
Zanima nas, kje ste dobili to informacijo. Na Občini Trbovlje sicer smo zmanjšali število zaposlenih za 9 (z 38 na 29), vendar ne zaradi razloga, kot ga navajate vi, temveč zaradi reorganizacije in optimizacije delovnih procesov. Predlagali smo že občinskim svetnikom spremembo Statuta in zmanjšanje števila svetnikov s 27 na 25, a svetniki tega predloga niso podprli.

 

20.06.2016
Simon Rosc, Radio Aktual

 

Kakšno je stališče občine do likvidacije TET?

Občina Trbovlje se že od samega začetka trudi za ohranitev delovnih mest, tudi zadnjih 46. V ta namen je bilo poslano veliko število dopisov in pisem v katerih smo odgovorne prepričevali, da je nujna ohranitev delovnih mest in energetske lokacije, vendar je lastnik HSE kljub temu poslal družbo v likvidacijo. Poudariti želimo, da niti sam lastnik ne ve kaj bo na lokaciji TET, prav tako se izmika dejstvu, da mora lokacijo primerno počistiti v kolikor ni več možnosti zagona samega postrojenja. Nikakor to breme ne more pasti na pleča lokalne skupnosti.


Kako je odpuščanje zaposlenih v TET vplivalo na brezposelnost v občini in regiji?
Občina Trbovlje ima že tako rekordno brezposelnost (okrog 20%), tako da nam vsako delovno mesto pomeni zelo veliko in se zanj borimo do zadnjega. Tako visoka brezposelnost je posledica ukinjanja energetske dejavnosti v regiji, s tem da ni bilo pripravljenih alternativ. Nihče v preteklosti se ni ukvarjal s dejstvom, kaj in na kakšen način ponovno zaposliti delavce energetike. Seveda pa je s energetiko ugasnilo še nekaj podjetji bolj ali manj vezanih nanjo.


Konec julija bo brez službe v TET ostalo še zadnjih 43 zaposlenih. Ali to za občino pomeni posebno obremenitev?
Po zadnjih neuradnih podatkih številka naj ne bi bila tako drastično visoka, vendar kot smo že dejali že na sedaj visoko brezposelnost vsaka ohranitev delavnih mest šteje. Zato menimo, da mora država tudi Zasavju vrniti delček energetike in s tem ohranitve delovnih mest. (HE na Srednji Savi, podaljšanje pogodbe o zagotavljenju terciarne rezerve na področju TET s plinskimi bloki).


Ali je občina kakorkoli vsem zaposlenim v TET, ki so bili zaradi likvidacije odpuščeni kakorkoli pomagala?
Občina Trbovlje pomaga vsem brezposelnim po svojih najboljših močeh, ki pa so seveda omejene glede na trenutno stanje. Organizirano imamo brezplačno pravno pomoč za prvi pravni nasvet, kjer delavci pridobijo informacije glede njihovih pravnih možnosti.


21.06.2016
Neža Grmšek, ZON

 

 

Zanima me, ali zagotovo koncesijo za vrtec podeljuje ministrstvo. Po spodnjem členu, namreč ne.
Mi lahko to prosim preverite?

 


           74. člen
(dodelitev koncesije)
Koncesija se dodeli z odločbo na podlagi javnega razpisa. Koncesijo dodeli minister, razen za predšolsko vzgojo, ki jo dodeli lokalna skupnost. Minister je dolžan razpisati koncesijo, če ni mogoče zagotoviti osnovnošolskega izobraževanja v javnih osnovnih šolah v skladu z normativi in standardi.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnem razpisu se navedejo: dejavnost, ki bo predmet koncesije, pogoji za opravljanje dejavnosti, šolski okoliš, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, kriteriji za izbiro, rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri, in drugi potrebni podatki.

 

 

Pozdravljena.

Vključno s šolskim letom 2015/2016 je Občina Trbovlje podpirala delovanje oddelka Metuljček na Dobovcu, kljub temu, da v preteklosti število vpisanih otrok ni doseglo niti polovice z zakonom določenega normativa. V šolskem letu 2015/2016 obiskuje oddelek na Dobovcu le sedem otrok in tako kaže tudi za prihodnje šolsko leto, zato bo oddelek Vrtca Trbovlje na Dobovcu začasno v mirovanju.

Hkrati pa bo na novo od 1. 9. 2016 deloval oddelek s 24 otroki na podružnični šoli Alojz Hohkraut.

Glede varstva otrok na Dobovcu pa bo, v kolikor bodo pravočasno izvedeni vsi postopki registracije, vpisa v razvid pri pristojnem ministrstvu itd. deloval zasebni vrtec. Občina in krajevna skupnost sta bodočemu izvajalcu zasebnega varstva priskočili na pomoč z informacijami glede opreme in prostorov, registracije, zakonskimi podlagami ipd.

Razpis koncesije na področju predšolske vzgoje pa je poleg graditve novega vrtca zadnji ukrep za zagotavljanje dodatnih mest za varstvo predšolskih otrok. Pred tem so ukrepi sledeči:
- pridobitev prostorov v obstoječem javnem vrtcu (polno zasedeno),
- pridobitev prostorov za vrtec v šoli (oddelek pri OŠ AH),
- varuh otrok na domu (zasebnik – registriral se ni še nihče),
- zasebni vrtec (lahko kot d.o.o. ali zavod – tečejo postopki registracije in vpisa v razvid).

***************************************************************************

Razlaga glede koncesije iz zakona:

"Če noben izmed ukrepov ne omogoči pridobitve dodatnih mest za javni vrtec, mora občina razpisati koncesijo. Koncesijo ureja ZOFVI v členih od 73 do 77 ter Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Postopek je nekoliko daljši in se konča uspešno le, če je v občini že zasebnik, ki je ustanovil zasebni vrtec oz. se je registriral kot zasebni vzgojitelj oz. je v postopku njegove ustanovitve oz. registracije. Koncesija se lahko podeli le za izvajanje programa za predšolske otroke, ki ga je sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje tj. Kurikul za vrtce. Koncesija se podeli zasebnemu vrtcu ali zasebnemu vzgojitelju, ki na svojem domu organizira vzgojno varstveno družino. Zasebnik mora biti pred sklenitvijo pogodbe o koncesiji vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov. V praksi se na tem področju že pojavljajo primeri, ko je občini uspelo pridobiti večje število dodatnih kapacitet vrtcev prav s koncesijami."

 

21.06.2016
Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,
22. junija se izteče rok za dodelitev nagrad diplomantom za opravljena zaključna dela v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015.
Koliko vlog ste prejeli do zdaj?
Hvala.

 

Zdravo.
Do danes je na objavljen Javni razpis, za dodelitev nagrad diplomantom za opravljena zaključna dela, prispela ena vloga.


 

17.06.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,
kdaj bo sanirana Partizanska cesta?
Kakšne so poškodbe?
Se lahko, glede na količino deževja zadnjih dni, stanje ceste v kratkem še poslabša?
Hvala. Dobim odgovore danes?

 

Pozdravljeni.
Po obilnem deževju in neurju 5. junija so na Partizanski cesti nastale poškodbe bankin, zamašenih propustov in peskolovov. Komunala Trbovlje je takoj pristopila k čiščenju in bo tudi začasno sanirala poškodbe vozišča na Partizanski cesti.

Poškodbe, nastale na voziščni konstrukciji pa so posledica preobremenitve sekundarnega kanalizacijskega voda, ki poteka po Partizanski cesti do razbremenilnega objekta PBMV-F (Tržnica), na katerega pa je priključeno tudi odvodnjavanje meteornih voda iz opuščenega rudniškega rova "Terezija rov".

Za odvodnjavanje meteornih voda iz rudniških površin ter opuščenih rudniških rovov mora poskrbeti RTH. RTH ima v letošnjem programu investicij tudi rekonstrukcijo "Male Keršičeve", kjer bo hkrati s cesto urejeno tudi odvodnjavanje meteornih voda, v naslednjih dveh letih pa bomo skupaj pristopili k rekonstrukciji celotne Keršičeve ceste, kjer bodo zgrajeni in obnovljeni vsi komunalni vodi. S tem se bo dokončno razbremenila sekundarna kanalizacija v Partizanski cesti. Po končanih teh delih bomo pristopili h končni ureditvi Partizanske ceste.

 

17.06.2016
Pozdravljeni,

v priponki vam v skladu z Zakonom o medijih pošiljamo zahtevo za objavo odgovora na objavljeno informacijo v časopisu Delo.

Lep pozdrav.

 


 

 

13.06.2016

Neža Š. Grmšek, ZON

Zanima me, ali je občina v zadnjih 6 mesecih menjala svoje kadre. Je kdo zapustil občino in, ali ste zaposlili koga novega? Prosim tudi za pojasnilo. 

Hvala za vaš odgovor. Potrebujem ga do jutri, do 12. ure.

 

Pozdravljena,

v letu 2016 smo za nedoločen čas zaposlili višjega svetovalca za gradbeništvo.  


 

08.06.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

kakšne so bile ugotovitve nadzornega odbora glede dodeljevanja neprofitnih stanovanj? Kako bo na ugotovitve NO ukrepala občina?Se stanovanja zdaj že dodeljujejo?

Nadzorni odbor naj bi na prejšnji seji občinskega sveta predlagal izvedenca, ki bi preveril oškodovanje občine v primeru sanacije OŠ Trbovlje. Točka je bila umaknjena z dnevnega reda. Bo izvedenec imenovan na junijski seji? 

Hvala.

Prosim za hiter odgovor, članek bi radi objavili jutri.

 

Spoštovani novinarji,

 

glede na dolgo brado, ki jo ima tematika dajanja v najem stanovanj ter glede pripravnika Armina Ibrahimoviča, se mi zdi prav, da vam vsem skupaj odgovorim na vprašanja, na katera smo gospe Poloni Malovrh že neštetokrat odgovorili ter jih tudi pojasnili. Več kot to ne morem storiti in njeno pisanje smatram že kot osebno gonjo tako proti meni kot tudi našemu bivšemu pripravniku, gospodu Ibrahimoviču.

 

Z vso odgovornostjo in vestjo odločno zavračamo očitke, ki jih gospa Malovrh naperja proti nam že nekaj mesecev in trdim, da Občina Trbovlje NI kršila Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, kar je potrdilo tudi pristojno ministrstvo.

 

Nadzorni odbor je v svojem poročilu z dne 18. 5. 2016 glede nadzora nad dodeljevanjem neproftinh stanovanj v najem podal predlog oz. priporočilo, da naj Občina Trbovlje nadaljuje z dodeljevanjem tako, kot je to počela doslej, pri tem pa je potrebno izvzeti primer stanovanja št. 8 na naslovu Šuštarjeva kolonija 3. Pri tem ugotavlja, da je odstopanje do 5 % od predpisanega normativa dopustno, večje odstopanje pa ne. Glede na to ugotovitev, pa je Občina Trbovlje mnenja, da je Nadzorni odbor Občine Trbovlje v tem primeru podal razlago določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem kot podzakonskega akta, za kar pa ni pristojno. Zato smo mnenje oz. razlago spornega odstavka 14. člena že omenjenega pravilnika pridobili tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor, v pristojnost katerega spada stanovanjsko področje. Le-to namreč poudarja, da je pri uporabi tega odstavka pravilnika bistveno to, da se bodoči najemnik z dodelitvijo večjega oz. manjšega stanovanja strinja, pri tem pa % odstopanja od normativa ni bistven oz. o njem ne govori.

 

Naj poudarim: Pri predmetni dodelitvi ni šlo za kršitev področnih predpisov, niti ne za osamljeni primer, kar dokazuje dejstvo, da je bilo v obdobju od leta 2012 - 2014 na takšen način (kjer je šlo za odstopanje za več kot 20% znotraj meja pravilnika) dodeljenih 13 stanovanj, trenutno pa urejamo papirje in pripravljamo statistiko tudi za obdobje 2010-2012 ter 2006-2010, kjer bo prav tako razvidno, da je bila takšna praksa v okviru pravilnika USTALJENA. Kot županja nisem uvedla prav nobenega novega sistema temveč so službe nadaljevale s svojim delom kot to počno že najmanj zadnjih 10 let. Prav zaradi vsega napisanega in jasnih dejstev si pisanja Polone Malovrh ne morem drugače razlagati kot osebne naperjenosti in diskreditacije mene osebno ter našega bivšega pripravnika. S svojim pisanjem je omenjenem pripravniku naredila veliko osebno škodo.

 

Dejstvo pa je, da je nadzorni odbor samostojen organ, ki ima prav tako svoj nadzorstveni organ - to je Računsko sodišče RS, prav tako je Občina Trbovlje samostojen organ, ki mora spoštovati tako zakonodajo kot tudi priporočila nadzornega odbora. Do nadaljnjega, dokler ne dobimo odgovora z Računskega sodišča, bomo postopali po priporočilih nadzornega odbora, kar pomeni, da ne bomo več dodeljevali stanovanj na način, kot smo jih najmanj zadnjih 10 let, temveč na način, kot ga predlaga nadzorni odbor in sicer bodo lahko odstopanja od kvadrature mogoča samo v intervalu plus/minus 5 %.

 

08.06.2016

Romana Beravs, Radio Aktual

 

Pozdravljeni,

prosila bi za podatek koliko so vredna dela ureditve helioporta ?

 

Pozdravljeni.

Pogodbena vrednost del je 27.402,40 EUR z DDV.

 

 

06.06.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

v izdelavi je Celostna prometna strategija. Bo upoštevana tudi idejna zasnova Preveritev umestitve trase kolesarske steze od Gabrskega do železniške postaje, ki jo je leta 2013 izdelalo podjetje Pronig?

Mi lahko idejno zasnovo pošljete oziroma kakšni so bili njeni zaključki?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Pri izdelavi CPS bomo pregledali vse strokovne podlage, kar jih je bilo do sedaj pripravljenih in če bodo vmes tudi rešitve oziroma ideje, ki bi bile primerne, se jih bo seveda tudi upoštevalo.

 

 

06.06.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

zanima me, koliko pobud ste prejeli za OPN in do kdaj boste odločili o njih?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Za spremembe OPN-ja je prispelo 24 pobud, katere bomo dopolnili tudi z nekaterimi z naše strani. Pobude bomo pregledali, se do njih opredelili in o tem seznanili tudi pobudnike. To načrtujemo storiti do meseca julija.

Pobude pa se večinoma nanašajo na spremembo namenske rabe.

 

 

03.06.2016

Polona Malovrh, DELO

 

Spoštovani,

ker je nadzorni odbor po mojih informacijah končal s pregledom oddajanja
občinskih stanovanj, vas prosim za čim prejšnji dostop do tega gradiva.

Hvala. Lp, P. Malovrh

 

Pozdravljena,

 

v zvezi z nadzorom nad dodeljevanjem stanovanj, ki ga je izvedel Nadzorni odbor Občine Trbovlje, vas obveščamo, da smo prejeli končno poročilo. Glede na to, da je dokumentacije v zvezi s celotnim nadzorom kar precej, predlagamo, da se oglasite na občino, kjer vam bomo le-to posredovali oz. se na podlagi v nadaljevanju navedenega opredelite do gradiva, ki bi ga želeli.

 

 

Gre namreč za to, da bi vam želeli v zvezi s tem izročiti tako predlog poročila Nadzornega odbora kot tudi odzivno poročilo Občine Trbovlje na predlog poročila ter samo končno poročilo, ki je s posredovanjem občini tudi dokončno. Glede na njegovo vsebino namreč menimo, da so zapisana priporočila presegla pristojnosti nadzornega odbora, kot so določena z veljavno zakonodajo, saj predstavljajo razlago določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, za kar pa je pristojen drug organ. Prav zato smo pridobili tudi mnenje Ministrstva za okolje in prostor, v pristojnost katerega spada stanovanjsko področje in ki predmetno določilo ne razlaga v smislu razlage nadzornega odbora. Dejstvo pa je, da je občina dolžna v prvi vrsti delovati v skladu z zakonodajo, spoštovati in upoštevati tako priporočila Nadzornega odbora kot tudi pristojnega ministrstva. Zato bomo v prihodnjem tednu na pristojno Ministrstvo za javno upravo naslovili vprašanje v zvezi z razrešitvijo dileme pristojnega razlagalca podzakonskih določil.

 

 

31.05.2016

Neža Grmšek, ZON

 

Lahko prosim za informacijo, kdo so bili lanski nagrajeni diplomanti in naslovi njihovih del.

Hvala

 

Spoštovana,
javni razpis za dodelitev nagrad diplomantom za opravljena zaključna dela smo letos objavili prvič.

Usmerili smo se v spodbujanje študentov, da pri izbiri tematike zaključnih del vključujejo vsebine, ki so gospodarsko, zgodovinsko, kulturno, geografsko ali kako drugače povezane z občino Trbovlje. Nagrajevali bomo dela, ki bodo imela uporabno vrednost pri spodbujanju razvoja podjetništva, kmetijstva, turizma ali drugih gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občini, ki bodo pomenila prispevek k ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine, k oblikovanju ali ohranjanju okolja ali h kvaliteti bivanja v občini ali ki imajo imajo uporabno vrednost za izvajanje nalog iz pristojnosti Občine Trbovlje.

 

31.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

prosim tudi za odgovor glede najemnika bivšega fitnesa na Sallauminesu 8. Ali ste ga oddali in komu?

Hvala.

 

Pozdravljena,
najemnik je znan, to je Društvo Beast bars.

 

 

27.05.2016

Spoštovani!

Sem Pia Ameršek, študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pri predmetu Uvod v novinarstvo moramo napisati članek, ki naj bi se dotikal tematike našega domačega kraja. Iz teh razlogov sem se odločila pisati o zavetišču za živali, ki ga v Trbovljah nimamo.

Prosila bi vas če mi lahko poveste razloge zakaj zavetišča v Trbovljah oziroma v Zasavju ni, čeprav so leta 2011 potekali pogovori z občino Zagorje ob Savi in občino Hrastnik o najprimernejši lokaciji zavetišča. 

Poleg tega sem na internetu zasledila, da občina Trbovlje plačuje koncesijo za oskrbo zapuščenih živali Tatjani Lenko s.p. in, da je občina tej samostojni podjetnici, ud marca 2004 do maja 2016, skupaj nakazala 80.348,99 € (vir: http://supervizor.kpk-rs.si/organ/76295/podj/38832828/). Iz tega podatka se mi zastavlja vprašanje, če ne bi bilo za občino ceneje, da bi bilo zavetišče v Zasavju ter, da bi si stroške vzdrževanja in upravljanja zavetišča delila s sosednjima občinama (občino Zagorje ob Savi in občino Hrastnik).

Zanima me tudi, če so nakazila, občine Trbovlje tej pravni osebi, odvisna od števila sprejetih zapuščenih živali iz Trbovelj v tem zavetišču? (Glede na to, da se mesečna nakazila razlikujejo.)

Kot zadnje me zanima, če potekajo kakšni pogovori med občinami glede zavetišča za živali v Zasavju in če lahko zavetišče v bližnji prihodnosti pričakujemo?

Za odgovore se vam v naprej zahvaljujem in vas naprošam, če bi mi lahko odgovorili do petka, 27. 5. 2016, ker smo časovno omejeni. Članek moramo namreč oddat v ponedeljek, 30. 5. 2016.

Lep pozdrav, Pia Ameršek.

 

Spoštovani.

Zavetišče je z Zakonom o zaščiti živali lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Ta zakon določa, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Občina Trbovlje ima podpisano letno pogodbo z zavetiščem Zonzani (Tatjana Lenko s.p.), ki za nas opravlja omenjeno službo. Trenutno je v Sloveniji registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali (podatek iz dne 25.1. 2011), ki pokrivajo vse občine. Vsekakor bi bilo predrago, da bi vsaka občina imela svoje zavetišče. Tu ne gre zgolj za prostor, ki ga je potrebno zagotoviti, ampak tudi za strokovno osebje, ki vodi in skrbi za zavetišče,  kot je to določeno v Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali.

Na Občini Trbovlje smo pripravili finančno ovrednotenje, ter potrebne prostorske in kadrovske kapacitete glede potencialnega zavetišča v Zasavju, ki bi se ustanovilo, v kolikor bi se s tem strinjale vse tri občine. Ugotovili smo, da bi takšno zavetišče predstavljalo zelo veliko finančno obremenitev za Občino, v kolikor je ustanovljen kot javni zavod in v danih okoliščinah to ne pride v poštev.  Zavedati se moramo, da je za delovanje zavetišča potrebnih vsak mesec okvirno 12.000 EUR (občina Trbovlje toliko prispeva  za oskrbo zapuščenih živali v celem letu, občini Zagorje in Hrastnik še nekoliko manj). Zavetišče si mora tako zagotoviti pogodbo z vsaj 10 -15 občinami, da lahko pokrije vse stroške delovanja. Občini Trbovlje bi lastno občinsko zavetišče vsekakor predstavljalo visok strošek.

 

Z Zavetiščem Zonzani za enkrat sodelujemo zelo korektno. Po dogovoru z njimi, občani, v kolikor najdejo zapuščeno žival, pokličejo na občino, mi o tem obvestimo Zonzano, ki zapuščeno žival tudi odpelje.  Naša dolžnost do  Zonzane je mesečno plačilo  za 1,5 boksa za psa (150 evrov na mesec), kar je odvisno od števila registriranih psov v občini (na 800 psov je potrebno zagotavljati 1 boks). Žival je odpeljana v zavetišče, kjer jo primerno oskrbijo in vrnejo v naravno okolje.

Razlika v nakazilih med meseci je zaradi zapuščenih živali, ki so odpeljana in oskrbljena v zavetišču.

Zelo pomembno je, da živali kastriramo in steriliziramo ter tako preprečimo nezaželeno naraščanje populacije prostoživečih mačk, ter tako omejimo tudi številne bolezni. Ljudje si pogostokrat napačno predstavljajo, da bi imeli v primeru urejenega zavetišče v Zasavju, zadeve bistveno drugače urejene oz. da so zavetišča ljubiteljska in prostovoljna združenja, ki oskrbijo vse živali,  katerih so se ljudje naveličali ali zanje ne želijo več skrbeti. Premalo pa se zavedamo, da smo za naše hišne ljubljenčke  odgovorni sami, občina pa mora poskrbeti za prostoživeče živali (sterilizacija, kastracija), za katere moramo sprejeti tudi dejstvo, da živijo v naravnem okolju, kjer vladajo naravne zakonitosti preživetja.


30.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

prosim, če me lahko obvestite, ko bo odločeno, ali bo lokal pod Megasom oddan v najem.

Hvala.

 

Spoštovana.

Občina Trbovlje je objavila javni razpis za oddajo poslovnega prostora - gostinskega lokala - na naslovu Ulica Sallaumines 8, Trbovlje. Poslovni prostor se daje v najem za določen čas 3 let z možnostjo podaljšanja. Na objavljen razpis se je prijavil en ponudnik in bil pri tem tudi uspešen. Trenutno smo v postopku priprave pogodbe.

Hvala za razumevanje.

 

27.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

kako napredujejo dela Komunale v Bevškem? Koliko metrov, od kje do kje, kdaj bo potekala obnova ceste, ki jo bo financiralo ministrstvo/DRSI?

 

Spoštovani,

dolžina  obnove vodovoda Bevško 1. faza znaša 312 m. Od tega 264 m ob ali v trasi regonalne ceste, ostalo po parcelah, ki niso del cestnega telesa. Javno podjetje Komunala Trbovlje d.o.o. je dela na vodovodu dokončalo, sedaj  urejajo še hišne priključke. Včeraj se je na omenjenem odseku že pričel izvajati asfaltni ustroj. Vzporedno s to prenovo se bo asfaltirala tudi druga polovica cestišča, kot je bilo dogovorjeno z Ministrstvom za infrastrukturo.

 

27.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

koliko, od skupnih 150.000 evrov, in komu je občina razdelila sredstva v okviru razpisa za spodbude mladim podjetnikom?

Hvala.

 

Spoštovani,

na javni razpis je prispelo več kot 90 vlog. Nekatere odločbe so bile že izdane, pri ostalih vlogah pa smo še v postopku vsebinskega preverjanja in pripravi odločb. Po pravnomočnosti bomo s prejemniki podpisali sofinancerske pogodbe. Zahtevke bodo na podlagi pogodb pošiljali na Občino Trbovlje v sredini novembra.

 

19.05.2016

Mateja Leskovšek, Radio Aktual

 

Pozdravljeni,  

Danes dopoldne ste odprli ponudbe interesentov za najem poslovnega prostora na Ul. Sallaumines 8 (Megas). Koliko vlog je prispelo in ali so ustrezne? V kolikem času naj bi bil znan nov najemnik?

Hvala in lp

 

Pozdravljeni.

Prispela je ena vloga. Več bo mogoče sporočiti po končanem postopku (pregled vloge, dokazil, sklenitev pogodbe v primeru ustreznosti,...).

 

18.05.2016

Polona Malovrh, DELO

 

Pozdravljeni,
preveriti želim neuradno informacijo, po kateri je najemnik paviljona Park znan: ali je to res Andrej Naglav? Koliko je ponudil za najem  oziroma zakaj je bila njegova ponudba - če info drži - boljša od Matanovičeve?

Hvala za hiter odgovor, lp, P. Malovrh

 

Pozdravljeni,

res je, najemnik paviljona je Andrej Naglav, gostinec in podjetnik. Ponudnika za najem sta bila dva, a se drugi ni uvrstil med izbor, saj formalno ni izpolnjeval pogojev razpisa, tako žal nismo mogli izbirati med več ponudniki.

 

18.05.2016

Mateja Leskovšek, Radio Aktual

 

Pozdravljeni,

K prejšnjemu mailu/vprašanju dodajam še: kolikšna je bila investicija postavitve paviljona. Poleg paviljona naj bi namestili tudi novo »igralo« oz. zipline – od kdaj ga bo mogoče uporabljati in tudi, koliko je občina odštela zanj.

Hvala in lep pozdrav!

 

Pozdravljeni.

Postopek izbire najemnika objekta Paviljon Park je zaključen, gostinske storitve v parku bo nudil g. Andrej Naglav, dolgoletni gostinec in podjetnik.

Odprtje paviljona načrtujemo v sklopu prireditev občinskega praznika, o točnem datumu pa se še dogovarjamo z najemnikom.

O višini investicije v paviljon vas bomo lahko obvestili, ko bo le-ta v celoti zaključena. Igralo pa je možno uporabljati od včeraj.

 

 

18.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

objekt je postavljen, kdaj bo znano, kdo je izbrani najemnik, je datum odprt že znan?

Kakšno igralo bo postavljeno ob paviljonu, ga je 'postavila' občina?

Prosim za hiter odgovor. Hvala.

 

Pozdravljeni.

Postopek izbire najemnika objekta Paviljon Park je zaključen, gostinske storitve v parku bo nudil g. Andrej Naglav, dolgoletni gostinec in podjetnik.

Odprtje paviljona načrtujemo v sklopu prireditev občinskega praznika, o točnem datumu pa se še dogovarjamo z najemnikom.

V park smo postavili tudi dodatno, edinstveno igralo v Zasavju, t.i. zip-line oz. 30-metrsko žičnico, ki je na voljo za uporabo otrok in odraslih že od včeraj.

 

13.05.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

na zadnji seji občinskega sveta je bilo omenjeno, da ste na občini prejeli številne vloge za parkirna mesta, ki bi bila namenjena strankam trgovin in lokalov.

Zanima me, koliko vlog ste prejeli in od koga (omenjana sta bila Galant, Optika Cestnik,...)?

Ste se morda že odločili, ali jim boste ugodili? Kdaj, še v letošnjem letu?

Kako tovrstno problematiko urejajo v drugih občinah, če ste si morda ogledali rešitve drugih občin?

Lokali bi za rezervirano parkirno mesto najbrž plačevali najemnino? 

Hvala.

 

Pozdravljeni,

 

Občina Trbovlje je prejela vloge s strani lastnikov in najemnikov lokalov na Ulici 1. junija za najem določenega števila parkirnih mest na tem območju in sicer od lastnikov lokalov Stara pekarna Kruhek, Trgovina Galant in Optika Cestnik.

Navedene vloge so bile med drugim razlog, da je Občina Trbovlje v letu 2015 pristopila k pripravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Trbovlje, ki je bil sprejet na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Trbovlje v mesecu juniju lani. V 1. odstavku 7. člena tega odloka je navedeno, da lahko občinski svet na predlog župana določi javne parkirne površine, na katerih se lahko uvede plačilo parkirnine in določi višina parkirnine (občinska taksa). Na teh parkirnih površinah bi se potem namestili parkomati, kar bi tudi pripomoglo k ureditvi parkiranja na omenjeni ulici kar bi pomenilo, da ljudje tam ne bi več parkirali 8 ali več ur, temveč za kratko obdobje ene ali dveh ur in bi se na teh parkiriščih izmenjalo več občanov oz. parkirišča ne bi bila več tako zelo zasedena s trajnim parkiranjem temveč kratkotrajnim. Kar pomeni, da bi tudi bolniki prišli do praznih parkirnih mest. Zaradi takrat izraženih nestrinjanj s strani svetnic in svetnikov, nismo pristopili k drugi fazi ureditve, to je k pripravi predloga za določitev območij, kjer bi se uvedla simbolna parkirnina. Ta predlog bi nato potrdil še občinski svet.

Glede na vse pobude smo na svetniške skupine v Občinskem svetu Občine Trbovlje naslovili prošnjo, da podajo svoja stališča oziroma mnenja glede odločitve v opisani zadevi.  Podjetniki se namreč pritožujejo nad tem, da nimajo niti enega parkirnega prostora na voljo za svoje stranke, ostali parkirni prostori pa so ves čas trajno zasedeni. Zaradi prostorske stiske v tem delu Trbovelj, ni možno urediti večje parkirne površine, parkirne hiše pri Sparu pa se ljudje ne poslužujejo.

Vprašanji svetnikom sta se tako glasili:

- Ali se nekaj parkirnih prostorov izloči iz skupine javnih parkirnih mest ter se jih da v najem podjetnikom?

- Koliko jih, če že, damo v najem?

 

Po prejetih predlogih, ki jih od svetniških skupin pričakujemo do 20. maja, bomo lahko podali skupno mnenje in predlagali rešitev.

 

10.05.2016

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

 

Pozdravljena,

prosim za podatek - višina najemnine za kvadratni meter vrtov v lasti občine Trbovlje.

Hvala, lep dan. Karmen

 

Pozdravljena,

najemnina je 0,43 eur na m2 na leto.

 

06.05.2016

Polona Malovrh, DELO

 

Spoštovani, ali lahko še danes računam na odziv na vprašanje o LC?
Hvala, lpp

 

Pozdravljena,

v prilogi vam pošiljamo dopis.

 

 

05.05.2016

Neža Grmšek, ZON

 

Par vprašanje glede najema prostora na trboveljskem bazenu. 

Zanima me, ali bo občina ob neuspelem razpisu še znižala najemnino? Ali je opcija prodaja prostora ali le najem? Kakšni so mesečni stroški za prostor (sedaj, ko je prazen)? Pripada prostoru še kakšen parkirni prostor?

Hvala za odgovore,

Neža

 

Pozdravljeni.

Odgovori na vaša vprašanja.

Zanima me, ali bo občina ob neuspelem razpisu še znižala najemnino?

Občina je od prvega najema pa do danes znižala ceno za 295,10 eur in cene ne bomo več zniževali. V primeru neuspeha bomo nekaj časa počakali in nato razpis ponovno objavili, saj smatramo, da v tem trenutku na trgu pač ni potencialnega ponudnika, ki pa se lahko sčasoma pojavi.
Ali je opcija prodaja prostora ali le najem?

Glede na to, da je celoten bazenski kompleks v lasti Občine Trbovlje, za enkrat prodaja posameznega poslovnega prostora ni smiselna.

Kakšni so mesečni stroški za prostor (sedaj, ko je prazen)?

Povprečni mesečni stroški se gibljejo okrog 150,00 EUR.

Pripada prostoru še kakšen parkirni prostor?

Parkirni prostor za namen le-tega poslovnega prostora ni zagotovljen oz. mu ne pripada, je pa v bližini javno parkirišče.

 

28.04.2016

Polona Malovrh, DELO

 

Spoštovani,
ali je že znan rezultat ponedeljkovega odpiranja ponudb za paviljon Park? Koliko ponudb je prispelo, koliko veljavnih, koga ste izbrali?

Hvala za hiter odgovor - če je možno, še danes -, lep pozdrav, P. Malovrh

 

Pozdravljeni.

Na razpis sta prispeli dve ponudbi, obe je potrebno dopolniti - enega ponudnika bomo pozvali k dopolnitvi, za enega pa bodo lahko pridobili podatke po uradni dolžnosti. Odločitev komisije bo znana po pridobitvi teh podatkov.

 

26.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

koliko ponudb ste prejeli za izdelavo celostne prometne strategije? Kdaj bo znano, kdo bo izbrani izvajalec?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Za izdelavo celostne prometne strategije smo prejeli eno ponudbo. Pogodbo bomo podpisali z izvajalcem Locus d.o.o..

 

26.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

koliko ponudb ste prejeli na tokratnem razpisu za najem Paviljona Park?

Kdaj bo znano, kdo bo izbrani najemnik?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Na razpis sta prispeli dve ponudbi, obe je potrebno dopolniti - enega ponudnika bomo pozvali k dopolnitvi, za enega pa bodo lahko pridobili podatke po uradni dolžnosti. Odločitev komisije bo znana po pridobitvi teh podatkov.

 

 

20.04.2016

Polona Malovrh, DELO

 

Spoštovani,

prosim za posredovanje nekaterih podatkov v zvezi z bivalnimi enotami v Bevskem:

- ali boste lesenjaco rusili danes? Ob kateri uri tocno?

- koliko je vredna celotna investicija z rusenjem in opremljanjem enot vred?

- koliko ljudi biva v enotah in po katerih kriterijih ter za koliko casa ste jih naselili na stevilki 19?

- kdo bo bdel nad ljudmi v enoti? Bo imela kaksnega skrbnika? Koga?

Prosim za prvi odgovor cim prej, da grem lahko fotografirat, ostale pa vsaj do popoldneva.

 

Pozdravljena,

 

pošiljamo odgovore:

1. Izvajalec je s pripravo na rušitvena dela začel in jih bo predvidoma končal 2. 5. 2016. Kdaj točno bodo pričeli s samo rušitvijo, vas še obvestimo.

2. V proračunu so za namen rušenja predvidena sredstva v višini 34.000 EUR, za investicijska dela v hiši pa smo v lanskem letu v proračunu namenili 40.500 EUR, po končanih delih pa bomo lahko govorili o točnih zneskih.

3. V BE Bevško na naslovu Bevško 19  trenutno biva šest uporabnikov, ki so bili preseljeni iz lesenega objekta Bevško 12 a, ki je v fazi rušitve. Z vsemi uporabniki je sklenjena pogodba za določen čas šestih mesecev, z možnostjo podaljšanja na podlagi ponovne preveritve socialnega položaja posameznika. Seveda pa mora posamezni uporabnik za podaljšanje podati tudi vlogo pri Oddelku za premoženjske zadeve Občine Trbovlje. Pri preselitvi smo upoštevili mnenja in priporočila pristojnega Centra za socialno delo Trbovlje in v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Trbovlje, na katerega se dnevno obračajo tudi uporabniki BE.

4. Dokončno določen in uporabnikom predstavljen ter vročen je hišni red. Spoštovanje določil hišnega reda bodo spremljali tako strokovni sodelavci Občine Trbovlje, kot tudi  Centra za socialno delo Trbovlje in Območnega združenja Rdečega križa Trbovlje. Uporabniki so skupaj s pogodbo podpisali tudi izjavo, s katero so dovolili neposredno plačevanje stroškov najema od denarno socialne pomoči oziroma pokojnine. Na ta način se bodo uporabniki izognili krivdnemu razlogu odpovedi pogodbe v smislu neplačila najemnine. Neplačevanje najemnine ni edini razlog za prekinitev pogodbe in izselitev iz BE, ostale hujše kršitve so določene v hišnem redu (ogrožanje varnosti oseb, fizično nasilje, grožnje, namerno poškodovanje objekta, uporaba gorilnikov in drugih kuhalnih elementov oz. drugih stvari, ki lahko predstavljajo nevarnost požara., ...).

 

20.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

kdaj naj bi občina postavila usmerjevalne table, za katere je v proračunu namenjenih 50.000 evrov?

Kakšne bodo, koliko jih bo, le za javne ustanove ali tudi za podjetnike?

 

Pozdravljeni.

"Občina Trbovlje je pristopila k postavitvi usmerjevalnih tabel v mestu, saj do sedaj ni bilo postavljenega usmerjevalnega sistema, ki bi bil v skladu z današnjimi predpisi.

Vzpostavitev usmerjevalnega sistema bo, poleg osnovnega namena obveščanja in usmerjanja, omogočala poenotenje informacijsko usmerjevalnih tabel pomembnejših javnih ustanov, podjetij, turističnih destinacij in podobnega.

Velikost in oblika signalizacije sta določeni z zakonom. Trenutno pripravljamo prvi del elaborata, na podlagi katerega bomo postavili prvo fazo lamel ob regionalni cesti v mestu (nosilcev bo 11, na njih pa različno število lamel). Ko bo elaborat potrjen s strani DRSI, bo koncesionar za državne ceste postavil prve nosilce z lamelami. V prvi fazi se bodo postavile tudi pozdravne table na petih mestih ob vstopu v občino Trbovlje. V glavnem je ta signalizacija namenjena za javne ustanove ter večja podjetja.

Vsa ostala obvestilna signalizacija ob regionalnih cestah je bila že odstranjena, ostale so le še obešanke na drogovih javne razsvetljave. S tem se bo počasi uredilo neurejeno obveščanje ob regionalnih in v kasnejših fazah tudi lokalnih cestah."

 

20.04.2016

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

 

Pozdravljeni,

včeraj je g. Trotovšek med drugim za dimnik TET rekel, da je pod spomeniškim varstvom.

Prosim za pojasnilo, ali to drži in pod kakšnim spomeniškim varstvom je..kdo in kot kaj ga je zavaroval. Kaj to pomeni za v bodoče, kdo ga bo vzdrževal ?

Hvala in lep dan

 

Pozdravljeni.

Dimnik je razglašen kot profana stavbna dediščina s strani Zavoda za kulturno dediščino. Spodaj vam pripenjamo povezavo do seznama enot nepremične kulturne dediščine:

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=30101
Predlagamo vam, da se z vprašanjem o načrtih obrnete na lastnika dimnika, to je TET.

 

20.04.2016

Vukašin Šobot, ETV

 

Pozdravljeni.

Včeraj sem posnel nekaj kadrov pričetka obnove vodovodnega sistema.

Prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja:

Koliko časa bodo trajale posamezne faze projekta?

Ali je izvajalec samo Komunala Trbovlje, oziroma, ali so vključeni tudi drugi podizvajalci?

Kolikšna je vrednost akcije? Ali je financiranje izključno na strani Občine ali se tudi sofinancira iz ostalih virov.

V naprej hvala za vaše odgovore,

Vukašin Šobot (za ETV)

 

Pozdravljeni,
pošiljamo vam odgovore Komunale Trbovlje:

"Izvajalec del je Komunala Trbovlje d.o.o. samostojno. Glede na to, da gre za regionalno cesto, zapore  postavlja  vzdrževalec cest CGP Novo mesto. Dolžina predvidene obnove vodovoda Bevško 1. faza znaša 312 m. Od tega 264 m ob ali v trasi regionalne ceste, ostalo po parcelah, ki so umaknjene od ceste. Obnovili se bodo tudi vodovodni priključki. Od trase 264 m bomo v dolžini 158 m dvakrat posegli v cestišče regionalne ceste (1 . in 3. etapa). Na teh odsekih se bo zamenjal asfaltna prevleka vključno s spodnjim ustrojem ceste-tamponom. Prav tako se bodo na teh odsekih zamenjali robniki ter zamenjala asfaltna obloga pločnikov. Začetek 1.etape je 18.4, druge 15.5 in tretje 29.5.2016. Na trasi 2. etape se bo zamenjal tampon in asfaltna prevleka pločnika.
Rok končanja glavne trase je 20.06.2016. Znotraj teh datumov imamo soglasje za 3-etapno delno zaporo ceste s semaforsko ureditvijo prometa. Po tem datumu se bodo še obnovili priključki, kar pa ne vpliva na obnovo asfaltnih površin in cestne zapore.
Predračunska vrednost del je 158.000,0 neto. Dela se izvajajo preko obnovitvenih del javne infrastrukture."

 

 

18.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljena,

boste jutri rušili stare bivalne enote v Bevškem? Kdaj se bo začelo? Koliko časa bo trajalo, kaj točno bo narejeno? Koliko bo stalo rušenje? Vselitev v nove bivalne enote že poteka? Koliko bo vseljenih?

Prosim za fotografije jutrišnjega rušenja, a lahko dobimo drugačne kot bodo v objavi za medije?
Hvala.

 

Pozdravljeni.

Izvajalec bo z rušitvenimi deli na stavbi z naslovom Bevško 12/a, pričel 18. 4. 2016 in jih predvidoma končal 2. 5. 2016. V proračunu so za ta namen predvidena sredstva v višini 34.000 EUR. Točen znesek, namenjen za rušenje objekta, bomo lahko navedli po končanih delih. Fotografij samega rušenja še nimamo, saj se dela še niso pričela.

Vselitev v stavbo z naslovom Bevško 19 že poteka oz. je končana. Trenutno je vseljenih 6uporabnikov.

15.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

trgovina Košarica na Polaju je zaprta.

Naj bi občina res uveljavljala predkupno pravico? Ali naj bi tam res uredili parkirišče?

Hvala.

 

Pozdravljeni!

Odgovor Občine Trbovlje glede trgovine Košarica:

Občina je uveljavljala predkupno pravico, ker pa je postavljena cena s strani prodajalca za nas previsoka, v nakup ne bomo šli. Tako ima prodajalec proste roke pri prodaji svoje nepremičnine.

 

14.04.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

kdaj se bo začel projekt zelene ureditve Sallauminesa, napovedan za letošnjo pomlad.

Je izvajalec že znan? Kaj vse bo narejeno?

Hvala.

 

Pozdravljeni,

ker en del zemljišča, ki bi ga v tem sklopu tudi urejali, ni v naši lasti temveč v lasti etažnih lastnikov, bomo zanje v začetku maja organizirali predstavitev ter nato poskusili urediti vse pravne zadeve oz. dobiti njihovo privolitev, da nam ta košček zemlje prodajo in  ga bomo lahko uredili, kot je načrtovano.

 

13.4.2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

koliko ponudb ste dobili za oddajo prostorov fitnes studia na Sallauminesu 8?

Ste prostore komu oddali?

Hvala.

 

Pozdravljeni.

Odgovor Občine Trbovlje glede oddaje prostorov Sallaumines 8:

Prostora na ulici Sallaumines 8 še nismo oddali. Na zadnji objavljen razpis ni prispela nobena ponudba. O morebitnem ponovnem razpisu vas bomo obvestili oz. bo le-ta objavljen na naši spletni strani.

 

 

11. 4. 2016

Polona Malovrh, DELO

Pozdravljeni,

za Delo pripravljam clanek o primeru Igorja Matanoviča in paviljonu v parku. G. Matanovic vodstvo obcine dolži, da ste mu ukradli idejo, jo predstavili kot svojo in ga kljub ustrezni vlogi na razpisu niste izbrali za najemnika paviljona. Poleg tega, pravi, so podatki iz vloge 'ušli' z obcine, razpis ste razveljavili v duhu doseganja še večje konkurencnosti, a Maranovic se zdaj pocuti ogoljufanega in ob vse konkurencne prednosti.

Zanima me, cigava je torej obcinska ideja za paviljon? Prosim za kaksno racunalnisko simulacijo.

Zakaj ste razpis razveljavili? Kdaj ga boste ponovili? Ali bo paviljon v napovedanem roku (maja?) postavljen? Koliko bo investicija vanj?

Kako komentirate obtozbe na svoj racun, na cuden postopek iskanja najemnika ...?

 

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore vodje Oddelka za premoženjske zadeve, ge. Jane Škorjanc Štrakl:

 

Ideja za postavitev paviljonaoz. lokala v mestnem parku je bila ideja številnih, ki so v zadnjih letih prihajali na občino in spraševali, ali bi lahko kaj takega postavili v parku. Pred sprejemom OPN-ja postavitev takšnega objekta v parku ni bila mogoča, po sprejemu pa smo takoj pristopili k uresničitvi ideje. Občina se je odločila, da začasni objekt postavi sama, saj je to z vidika lastninskopravnih razmerij enostavneje. Gre namreč za to, da tako občina ostaja lastnica tako zemljišča kot začasnega objekta, ki ga nato odda v najem in z interesentom sklene najemno pogodbo. Gre namreč za še en poslovni objekt, ki ga bo občina oddala v najem prav tako, kot je to praksa za preostale poslovne prostore, katerih lastnica je Občina Trbovlje. Sam izgled objekta ter vizualizacijo postavitve celotne zadeve so pripravile strokovne službe občine, tudi na podlagi idej in predlogov tistih, ki so pristopili do nas in izrazili željo za vodenje takšnega lokala (gospoda Matanovića ni bilo med njimi). Pri tem gre predvsem za to, da je poglavitna vloga občine, da na lokaciji, ki je bistvenega pomena za mesto, nenazadnje gre za osrednji mestni park, poskuša zadovoljiti potrebe in želje čim širšega kroga občanov ter drugih obiskovalcev parka. Predvsem ti so tisti, ki so nas spodbudili k realizaciji, kar pomeni tako z vidika prostorskega planiranja (umestitev v OPN) kot tudi z vidika same izvedbe.

V prilogi vam pošiljamo tudi računalniško simulacijo izgleda paviljona in umestitve le-tega v mestni park.

Javnega razpisa, ki je bil objavljen 4. 3. 2016, nismo razveljavili, ampak smo postopek pred izbiro ponudnika ustavili. Po odstopu enega ponudnika, nam je ostala le ena ponudba in zaradi želje po večji konkurenčnosti, večji izbiri med ponudniki, smo postopek ustavili. Ustavitev postopka je namreč eden izmed razpisnih pogojev, navedenih v samem besedilu razpisa. Naj pojasnimo, da vsi ponudniki ob prijavi na razpis podajo tudi izjavo, da se z vsemi razpisnimi pogoji strinjajo, kar ni bilo nič drugače tudi v tem primeru. Tako je torej tudi gospod Matanović podal takšno izjavo, s čimer je potrdil, da je s tem seznanjen in se s takšnimi pogoji strinja. Gre namreč za določilo, ki je v vsebino razpisa vključeno na podlagi veljavne zakonodaje na tem področju. Predstojnik organa lahko vedno (tudi brez razloga) postopek kadarkoli do sklenitve pogodbe ustavi oz. pogodbe ne sklene z nobenim ponudnikom.

Javni razpis je bil ponovno objavljen na spletni strani Občine Trbovlje v petek, 8. 4. 2015.

Kot je znano, bo začasni objekt predvidoma postavljen v mesecu maju.

Glede na to, da je sama izvedba postavitve začasnega objekta še v teku, vam trenutno informacije glede višine vloženih sredstev ne moremo posredovati.

Glede "čudnega postopka iskanja najemnika" lahko komentiramo le tako, da gre za običajen postopek iskanja najemnika, v skladu z veljavno zakonodajo. Gre namreč za uporabo ene izmed metod, v tem primeru javnega razpisa z javnim zbiranjem ponudb, ki jo zakon in uredba predvidevata. Glede navedb, da naj bi občina idejo ukradla, te očitke zavračamo, saj temu ni tako. Kako je prišlo do ideje realizacije takšnega objekta v parku smo navedli že uvodoma. Vizualizacijo samega objekta so pripravile strokovne službe Občine Trbovlje, prav tako umestitev le-tega v mestni park ter oblikovanje celotne zunanje podobe. Seveda pa želimo pridobiti čim več ponudnikov, saj je idej za oblikovanje ponudbe znotraj takšnega objekta ter s spremljajočimi zadevami na zunanjem delu veliko, na tak način pa želimo, kot že navedeno, zadovoljiti potrebe in želje čim večjega kroga obiskovalcev mestnega parka. Mestni park je namreč v prvi vrsti namenjen svoji temeljni vlogi, to je preživljanje prostega časa, kar pa smo želeli prav na željo obiskovalcev obogatiti in prispevati neko dodano vrednost.

Glede "uhajanja" podatkov iz občine naj poudarimo, da so vsi uslužbenci zavezani k spoštovanju varstva osebnih podatkov, zato te obtožbe zanikamo. Glede na to, da pa je gospod Matanović vse podatke v zvezi s tem podajal tudi na socialnih omrežjih, menimo, da je tako morda nehote sam prispeval k seznanitvi javnosti z nekaterimi podatki iz njegove ponudbe.

Glede občutka ogoljufanosti ali izgube konkurenčnih prednosti zaradi ustavitve postopka smo gospodu tudi osebno pojasnili, da temu ni tako. Povabili smo ga, da se prijavi na novo objavljeni razpis, mu pojasnili tudi razloge za ustavitev prvotnega postopka, da je bil s to možnostjo tudi sam seznanjen in se je z njo strinjal, saj je podpisal izjavo o sprejemanju vseh razpisnih pogojev.

Upamo in želimo si, da zastavljen "projekt" realiziramo tako, da bo  mesto s tem pridobilo na neki dodani vrednosti, saj smo v tem primeru resnično prisluhnili občanom, saj jim želimo v mestnem parku poleg igral in sprehajalnih poti ponuditi tudi nekaj več.

 

7. 4. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

ali bo občina gradila parkirišče na brežini nad Splošno bolnišnico Trbovlje?

Če bo: kdaj, koliko parkirnih mest, cena, komu bo parkirišče namenjeno?

 

Pozdravljeni,

to informacijo pa ste malce pomešali. Najbrž imate v mislih zadnji razpis Splošne bolnišnice Trbovlje, na katerem je posel dobilo podjetje Rudis - za izgradnjo oz. ureditev tudi prostora parkirišč za bolnico. Zato se morate v zvezi s tem obrniti na bolnico in ne občino.

 

 

 

 

6. 4. 2016

Pozdravljeni,

koliko ponudb ste prejeli za nakup samskega doma? 

Kakšni so načrti občine, če samski dom ne bo prodan v tem poskusu?

 

Samski dom smo dali v ponovno prodajo na pobudo nekaterih občinskih svetnikov.

 

Glede na to, da na razpis ni prispela nobena ponudba, bodo svetniki in svetnice tisti, ki bodo povedali, kaj narediti v zvezi s tem v prihodnje.

 

 

6. 4. 2016

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

stanovalce na Opekarni zanima, kje bodo lahko parkirali med poletno obnovo parkirišča na Opekarni. 

Bodo imeli na voljo kakšno nadomestno parkirišče ali se bodo pač mogli znajti?

Koliko vozil povprečno je parkiranih na parkirišču pri Opekarni?

 

Zaenkrat vam podatkov o tem še ne moremo dajati, ker še ni znano, kako bo potekala faznost del (kanalizacija, vročevod, cesta, vodovod).

O tem, koliko vozil povprečno je parkiranih na posameznih parkiriščih po občini, ne vodimo evidence. 

Vsaka obnovitvena dela res zahtevajo od neposrednih stanovalcev nekaj prilagodljivosti in potrpežljivosti. Upamo, da bo tudi v primeru Opekarne tako, saj bodo stanovalci konec koncev prišli do lepše urejenosti neposredne bližine bivanja in do višje vrednosti svojih nepremičnin, saj bodo le-te v lepem, urejenem okolju.

 

1. 4.

Neža Šabanovič Grmšek, ZON

1. Zanima me, zakaj ste ponovili razpis za izbiro najemnika pavlijona park?

Razpisa še nismo ponovili. Razpis, ki pa je že bil objavljen, je bil končan z ustavitvijo postopka pred izborom v skladu z besedilom razpisa.

 

2. Kdo je podal idejo za lokal v parku?

Ideja za lokal v parku je bila ideja številnih, ki so v zadnjih letih prihajali na občino in spraševali, ali bi lahko kaj takega postavili v parku. Pred sprejemom OPN-ja postavitev takšnega objekta v parku ni bila mogoča, po sprejemu pa smo takoj pristopili k uresničitvi ideje.

 

3. Bo lokal odprt maja, glede na to da boste razpis ponovili?

Terminsko ostaja odprtje lokala še vedno mesec maj, saj bo objava ponovnega razpisa predvidoma že v naslednjem tednu.

 

4. Kaj je manjkalo ponudniku, ki je oddal popolno vlogo, da ga niste izbrali za najemnika?

Ponudniku ni nič manjkalo, glede na majhno število vlog (podani sta bili dve, od tega je bil od ene podan odstop) pa želimo pridobiti večje število ponudb, spodbuditi konkurenčnost v naši občini ter tako opraviti izbor med čim več ponudbami.

 

5. Idejo o lokalu v parku je prijavitelj Igor Matanovič podal že na podjetniškem razpisu, kjer je bil zavrnjen. Se vam takrat ideja ni zdela dovolj dobra?

Drži, da je gospod Matanovič podal prijavo na razpis, ki je bil objavljen glede dodeljevanja spodbud za podejtništvo, ter da je bila njegova vloga zavrnjena. Prijavitelj namreč ni izpolnjeval formalnih pogojev (neporavnane davčne obveznosti) in njegova vloga se ni uvrstila v postopek točkovanja za dodelitev spodbud.

 

6. Ste naredili raziskavo trga za lokal v parku?

Kot smo že omenili, smo k uresničevanju ideje o obogatitvi ponudbe v parku pristopili takoj po sprejemu OPN-ja, ko je bila  omogočena postavitev začasnega objekta tudi na podlagi prostorskega akta. Pri oblikovanju ideje smo upoštevali predvsem vse ideje tistih, ki so pristopili do nas in izrazili interes za vodenje takšnega objekta.

 

7. G. Matanoviča ste povabili na pogovor na občini po objavi na našem FB profilu. Je ostalo kaj nedorečenega?

Gospodu smo želeli osebno pojasniti dejstva, vezana na postopek, saj je bilo iz napisanega razbrati, da le-ta niso povsem jasna.

 

 

30. 3.

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

kdo je izbrani najemnik za Paviljon Park?

Hvala.

 

Pozdravljeni,

 

 

na razpis sta prispeli dve vlogi. Med izbirnim postopkom je en od dveh ponudnikov od vloge odstopil, zato smo se odločili, da bomo postopek razpisa ponovili. O ponovni objavi razpisa vas bomo obvestili takoj, ko se bo ponovno sestala delovna skupina, zadolžena za izvedbo projekta, to bo predvidoma v naslednjem tednu.

 

24. 3.
Urša Kmetec, ZON


Pozdravljeni,


se je občina Trbovlje vključila v Interreg? Na zadnji seji OS je bila omenjena možnost sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško.

Zanima me, na katerem programu in s kom bo/ če bo sodelovala občina Trbovlje.


Pozdravljeni,

žal o konkretnih zadevah trenutno ne moremo govoriti, ker se iščejo možnosti za različne projekte kako in na kakšen način bi jih sploh lahko vključili v omenjene programe. ko bo kaj znanega, vas bomo seveda o tem tudi obvestili.
 

 

 

22. 3. 2016

Polona Malovrh, DELO

 


- ali lahko zagotovite, da eden pripravnikov na občini Trbovlje (A. I.) nikoli, kar je na občini, ni imel poooblastil županje, da kot javni uslužbenec lahko skrbi - torej je skrbnik, enakovreden vsem drugim na občini - za pororačunske postavke v višini okrog 370.000 evrov? Če ga nima več, me zanima, kdaj ste mu ga (če ste mu ga) preklicali? To vas sprašujem glede na najino korespondenco " od kdaj in za koliko časa mu pooblastila veljajo?
Pripravnik nima pooblastil, ki jih navajate, oziroma nas glede le teh sprašujete."

 

Kot smo navedli že v prvem odgovoru. Pripravnik dela ne opravlja samostojno in v času trajanja zaposlitve ni pridobil s strani županje nobenih pooblastil, ki bi mu omogočala samostojno delo. Njegovo delo je vseskozi potekalo pod nadzorom dveh mentorjev, poleg tega pa je njegovo delo nadzorovano tudi z vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol. Nobenih pooblastil mu nismo preklicali, pooblastila pa mu prenehajo jutri, s prenehanjem zaposlitve.

 

- sklepam, da se prav pripravniku A.I. izteka pripravništvo - 23.3.- ali boste za delovno mesto v oddelku za premoženjske zadeve objavili javni razpis ali morda zaposlili pripravnika?

 

V oddelku za premoženjske zadeve bomo zaposlili pripravnika. Odposlali smo že vabila na razgovore s kandidati.

 

- Glede na vprašnje oz. odgovor - kdo pooblašča skrbnike proračunskih postavk na občini Trbovlje in kdo je pooblastil pripravnika, ki je skrbnik postavk za investicijsko vzdrževanje itd v višini 370.000 evrov?

Občina Trbovlje ima urejen sistem notranjih kontrol knjigovodskih listin. Pooblastilo je dano skrbnikom, na podlagi Zakona o javnih financah, Pravilnika o skupnih osnovah za postopke dela finančnih služb neposrednih uporabnikov proračuna RS in Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ. " vas sprašujem, ali lahko zagotovite, da pripravnik A. I. nikoli ni imel tovrstnega pooblastila oz. ni bil skrbnik po teh določbah?

 

Kot smo vam odgovorili že prvič in tudi danes na dodatna vprašanja. Pripravnik ni javni uslužbenec, ki delo opravlja samostojno ampak dela pod nadzorom mentorjev. Pripravnik ni skrbnik proračunskih postavk, kot so to vsi ostali javni uslužbenci. Pri pripravnikih je nujno potrebno upoštevati dejstvo, da ga v času pripravništva usposabljamo za redno delo in tako je seveda tudi v delu skrbništva proračunskih postavk. Pripravnik je skrbnik po določbah, ki jih navajate, a je s pooblastili omejen zaradi statusa zaposlitve.

 

Iz vaših vprašanj izhaja, da napeljujete na dejstvo, da pripravnik sam skrbi za proračunsko postavko, oziroma sredstva na njej. To ni tako in za razumevanje vam moramo nujno obrazložiti, zakaj pripravnik pridobi pooblastilo nad določeno proračunsko postavko. Kot smo vam že navedli, vsa dela opravlja pod mentorstvom dveh mentorjev. Pripravnik se mora nujno izobraziti tudi v tem delu in če ni skrbnik proračunske postavke, nima vstopa v računalniške programe (ki se jih je potrebno naučiti uporabljati), zato je pridobil pooblastilo - z omejitvami zaradi statusa zaposlitve. Pooblastilo je pridobil šele v mesecu januarju in se od meseca januarja izobraževal tudi na tem področju. Pipravništvo je opravljal osem mesecev, od tega je imel omenjeno pooblastilo tri mesece. Popolnoma enak postopek bomo izvedli tudi z novim pripravnikom.

 

 

18. 3. 2016

Polona Malovrh, DELO

Spoštovana ga. Malovrh,

Spodaj vam podajamo odgovore na vaša vprašanja. Zapisali ste, da so to vprašanja za županjo, mi pa vas pri tem popravljamo in dodajamo, da vam ni odgovarjala županja, temveč direktorica OU, Urška Poznič Goršek. Zato se pri objavi spodnjih odgovorov navaja direktorico OU in ne županje.

Spoštovani,po dostopnih podatkih je eden od (dveh) pripravnikov na občini Trbovlje skrbnik proračunskih postavk, katerih vrednost se suče okrog 370.000 €.

Spoštovani. Navajate dostopne podatke, prosim da obrazložite, kje ste jih pridobili.

 

Več pa v odgovorih spodaj.

 

V zvezi s tem me zanimajo naslednji podatki:- po katerem pravilniku/uredbi ... sme pripravnik sploh biti skrbnik tolikšnega premoženja?

Noben pripravnik ni samostojen pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi, saj ima dodeljenega mentorja, ki ga usmerja, vodi in kontrolira.

 

- ali to pomeni, da ima pripravnik polna pooblastila in da lahko s polnimi pooblastili podpisuje različne dokumente za račun in v imenu občine ...?

Ne, daleč od tega. Pripravnik, kot že omenjeno, dela pod vodstvom in kontrolo mentorja skladno s programom pripravništva.

 

- kdo pooblašča skrbnike proračunskih postavk na občini Trbovlje in kdo je pooblastil pripravnika, ki je skrbnik postavk za investicijsko vzdrževanje itd v višini 370.000 evrov?

 

Občina Trbovlje ima urejen sistem notranjih kontrol knjigovodskih listin. Pooblastilo je  dano skrbnikom, na podlagi Zakona o javnih financah, Pravilnika o skupnih osnovah za postopke dela finančnih služb neposrednih uporabnikov proračuna RS in Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ.

 

Sistem vključuje kontrolo pred podpisom pogodb in kontrolo prejetih računov. Način kontrole je stvar notranje organizacije delovanja občinske uprave. Skrbništvo je razdeljeno na javne uslužbence po posameznih oddelkih, glede na vsebino posameznih listin in področje dela. Proces notranje kontrole pred podpisom pogodbe se vrši s strani pravne in finančne stroke ter direktorice občinske uprave, v procesu notranje kontrole prejetih računov pa poleg skrbnika sodelujejo tudi vodja posameznega oddelka, vodja oddelka za finance in direktorica občinske uprave.

 

- na katerem delovnem mestu je zaposlen njegov mentor in kakšne so razmejitve v delu/pooblastilih mentorja in pripravnika?

Pripravnik, na katerega se nanaša vprašanje, ima dva mentorja in kot že zapisano, ga oba, vsak iz svojega področja usmerjata, nadzirata in vodita.

 

- kakšno izobrazbo ima mentor?

Eden izmed mentorjev je inženir gradbeništva, drugi pa univerzitetni diplomirani pravnik.

 

- koliko naročilnic in drugih zadev ter v kolikšni vrednosti je doslej podpisal občinski pripravnik?

Pripravnik ni podpisal niti ene naročilnice in dokumenta, jih je pa nekaj odpremil oziroma predlagal v podpis podpisniku - odgovorni osebi.

 

- od kdaj in za koliko časa imate na občini zaposlena dva pripravnika?

En pripravnik je zaposlen od 23. 7. 2015 in mu pripravništvo poteče dne 23. 3. 2016.

Drugi je zaposlen od 12. 2. 2016 do 12. 10. 2016

 

- od kdaj in za koliko časa mu pooblastila veljajo?

Pripravnik nima pooblastil, ki jih navajate, oziroma nas glede le teh sprašujete.



 

16. 3. 2016

Sabina Lokar, Dnevnik

Kakšen je odziv občine na poročilo nadzornega odbora občine?
Poročilo nadzornega odbora je dokončno, zato se nanj ne moremo več odzvati. Nadzorni odbor najprej posreduje poročilo, na katerega občinska uprava da odzivno poročilo, ki mu sledi končno poročilo nadzornega odbora (ki bi naj zajemal vsebino oz. odgovore občinske uprave v odzivnem poročilu).

Nadzorniki od občine niso mogli dobiti vse zahtevane dokumentacije. Kaj je razlog za to?
Nadzorniki so s strani občinske uprave prejeli vso dokumentacijo, s katero občinska uprava razpolaga.

NO je ugotovil kar nekaj nepravilnosti pri gradnji OŠ Trbovlje; pogodba je bila sklenjena na ključ, podpisanih pa je bilo precej aneksov, med drugim strošek enomesečnega nadzora pri zamudi z deli ni sorazmeren strošku nadzora za preostalo obdobje gradnje... Zakaj je prihajalo do teh zadev in koliko bo zdaj predvidoma stala še revizija tega posla?
Pogodba s strokovnim nadzorom ni bila sklenjena na ključ. Do podpisa aneksov z izvajalcem gradbenih del pa je prihajalo zaradi dodatnih naročil s strani naročnika, ki niso bila zajeta v "ključu". Odgovor v zvezi s temi deli je bil dan NOOT v obliki odzivnega poročila. Zakaj je do teh zadev prihajalo in o morebitnih stroških je še preuranjeno dajati izjave.

Prav tako so nepravilnosti ugotovili pri izredni dodelitvi stanovanj, kjer občina prav tako ni pojasnila vseh odprtih zadev. Kakšni bodo ukrepi na tem področju, ki mu občinski svet tako rekoč sploh ni dal posebne pozornosti in kdaj jih je moč pričakovati?
Nepojasnjene zadeve se nanašajo na izredne dodelitve stanovanj, kjer navajajo, da ni bil posredovan sklep o dodelitvi in dokazilo o notranji kontroli. Teh dveh dokumentov namreč nismo priložili, ker z njima ne razpolagamo.

 

14. 3. 2016

Polona Malovrh, DELO

po dostopnih podatkih kaksnih 20 ljudi Ob železnici v Trbovljah še po treh tednih od skalnega podora nima lastne vode.

Zanima me razlog, ali sanacija vodovoda poteka po nacrtih ali se je morda kje zataknilo, v kateri fazi so dela, koliko bodo trajala, koliko bodo Komunalo oziroma obcino stala in ali ste morda razmisljali tudi o kaksnem 'obvodu' - rezervnem scenariju za dobavo tekoce vode ljudem tam gori? Ali bi jim bilo sploh mozno vodo zagotoviti še kako drugace, kot je to urejeno zdaj?

 

Z vašimi vprašanji smo se obrnili na direktorja komunale, ki upravlja z vodovodom. Njegov odgovor je sledeč:

 

"Občani naselja Ob železnici v Trbovljah od dogodka skalnega podora pri cementarni nimajo možnosti uporabe vode iz javnega vodovoda Trbovlje.

Vsa gospodinjstva, razen petih, so do januarja 2016 (ko se je zgradil vodovod Ob železnici) uporabljala vire za lastno oskrbo s pitno vodo. Tako ta gospodinjstva lahko ponovno uporabljajo te vire. Petim gospodinjstvom pa dovažajo vodo v premične cisterne gasilci.

Zaradi poškodbe oskrbovalnega cevovoda (črpališče Ačkun-plato na železniški postaji) oskrba preko novega vodovoda ni možna.

Po planu sanacije, ki ga je izdelala DRSI, bo popravilo poškodovanih cevovodov potekalo od 24. do 28. marca. Trenutno še potekajo dela na odstranitvi materiala na samem pobočju podora. Zato kakršna koli dela na območju plazu niso možna. Sanacija vodovoda je ocenjena na vrednost 40.000,00 €.

Mesto Trbovlje se trenutno oskrbuje z vodo z gravitacijskih virov, ki so v zgornjem delu mesta. Trenutno vodooskrbo na srečo omogočajo določene prevezave, prečrpavanja, predvsem pa trenutna izdatnost teh virov. Problemi se pojavljajo soboto in nedeljo, ko je povečana poraba. Upamo, da bodo vremenske razmere ugodne, če ne,  bomo primorani uvesti časovne redukcije.

 

Milan ŽNIDARŠIČ"

 

14. 3.

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim za podatek, koliko bo po izračunih letos znašala zadolženost na prebivalca občine.

Podatka nisem zasledila v proračunskih gradivih.

 

 

Po Zaključnem računu za leto 2015 znaša stanje zadolženosti Občine Trbovlje 3.329.224,68 EUR, Po zadnjih znanih podatkih s strani Ministrstva za finance z dne 14.12.2015 o številu prebivalstva znaša zadolženost na prebivalca 31.12.2015   196,53 EUR.

 

 

14. 3.

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

 

- kdo so lastniki trgovskih paviljonov in koliko jih je po posameznih paviljonih?

- kdo so najemniki?

 

Lastništvo posameznih paviljonov je razvidno iz zemljiške knjige kot javne evidence, gre pa za zasebno lastnino.

Iz evidence geodetske uprave pa so načeloma razvidni najemniki oz. upravljalci, ali pa lahko to informacijo pridobite pri lastnikih objektov.

 

- ste se s kom že dogovarjali za odkup?

 

Za odkup se Občina Trbovlje zaenkrat še z nikomer ni konkretno dogovarjala.

 

- kakšni so načrti občine za paviljone: odkup, rušenje?

 

V tej fazi natančni načrti, tako glede ureditve območja kot časovnih okvirjev, še niso izdelani. Cilj občine pa je, da se to območje celovito uredi in tako dobi primerno vlogo kot središče mesta.

 

- kako daleč ste z načrti, ste že postavili kakšne okvirne roke, kdaj naj bi preuredili Trg revolucije?

 

Pri prejšnjem vprašanju.

 

- kam bi preselili sedanje trgovine, kam lekarno?

 

Zastavljeno vprašanje je eno izmed teh, na katere odgovor bomo poiskali tekom izdelave natančnejših načrtov.

 

 

- kolikšna je vrednost nepremičnin - trgovskih paviljonov? Za Trg revolucije 29 a je dostopen podatek 175 evrov na kvadratni meter.

 

Trenutno je edina vrednost, ki je določena, vrednost glede na javno evidenco Geodetske uprave RS.

 

- kdaj so bili paviljoni postavljeni?

 

Paviljoni so bili postavljeni v 60-ih letih. Takrat, ko so bili postavljeni, je bilo mišljeno kot začasna postavitev, ki pa je žal nato postala trajna.

 

 

10. 3. 2016

Neža Grmšek, ZON

Menda ni več semaforja za cesto čez Bevško, imate morda kakšne informacije?

Kako potekajo dela? Kdaj je predvideni rok zaključka del?

Bo mogoča polovična zapora, morda prehod za pešce in kolesarje?

 

Pozdravljena.

 

Semaforja tudi ni bilo. Za ostalo se obrnite na DRSI, oni so pristojni za dajanje informacij v zvezi s tem.

 

8. 3. 2016

Mateja Leskovšek, Radio Aktual

Videla sem, da ste objavili razpis za oddajo poslovnega objekta v parku (Paviljon Park). Zanima me, kdaj boste postavili objekt, kje bolj natančno bo postavljen in ali imate morda kakšno fotografijo, ki jo lahko objavimo tudi na našem portalu – kako naj bi objekt izgledal?

 

Paviljon v parku bo postavljen do konca meseca aprila. Lokacija in izgled paviljona sta razvidna iz priložene skice (ki smo jo posredovali novinarki).

 

8. 3. 2016, DELO

 

V besedilu članka »Nogometaš do stanovanja mimo vrste«, avtorice Polone Malovrh, objavljenem 5. marca 2016, v  tiskani izdaji časopisa DELO in tudi v spletni izdaji www.delo.si, smo zasledili navedbe, s katerimi so bile prizadete pravice Občine Trbovlje. Navedbe v prispevku navedene avtorice dajejo javnosti izkrivljen pogled na Občino Trbovlje in županjo, zato terjajo prikaz drugih dejstev, ki bodo bralcu pomagale pri oblikovanju objektivne predstave.

 

// Dodelitev stanovanja v skladu s predpisi.

 

Novinarka Polona Malovrh je v časopisu Delo (5. marca 2016), na 11. strani, v članku z naslovom »Nogometaš do stanovanja mimo vrste« večkrat navedla nepreverjene obtožbe, ki dajejo javnosti izkrivljen pogled na Občino Trbovlje, zato terjajo prikaz drugih dejstev, ki bodo bralcu pomagale pri oblikovanju objektivne predstave.

 

V članku novinarka v naslovu navaja: »Nogometaš do stanovanja mimo vrste.«Zaradi zagotovitve prikaza resničnega stanja podajamo v zvezi z navedenim sledeče informacije oziroma dejstva: Gospod, o katerem je novinarka pisala v članku, ni nogometaš in tudi stanovanje mu ni bilo dodeljeno mimo vrste. V članku novinarka uvodoma navaja: »Ta je bil po odhodu uradnika Edija Navratila, ki je občino zapustil na zahtevo Gabričeve, kadrovsko podhranjen.«Dejstvo je, da gospod Eduard Navratil, ki je bil strokovno tehnični delavec, Občine ni zapustil na zahtevo Gabričeve, delovno razmerje mu je prenehalo iz poslovnih razlogov. Nadalje novinarka navaja: »Operativca na tem mestu občina potrebuje, pravi naš vir, ki pa dvomi, da je lahko neizkušeni pripravnik, ki je diplomiral iz analize prometnih ureditev na primeru trboveljskega rudarskega naselja, kos nalogi.«Dvom v neizkušenost pripravnika je neupravičen, saj je diplomiral iz gradbene stroke, ki je na tem delovnem mestu ključna. Delo pripravnika poteka pod nadzorom dodeljenega mentorstva. V članku novinarka tudi navaja: »Na vrh lestvice ga je, trdijo na občini, izstrelilo, da nihče drug od 24 prosilcev pred njim ni prosil za stanovanje za eno osebo.«Dejstvo je, da se je omenjeni gospod uvrstil na 25. mesto prednostne liste prosilcev. Vsi, ki so uvrščeni na navedeno listo, ostajajo na mestu, na katerega so se uvrstili, vse do poteka veljavnosti te liste. Pomembno pa je razumevanje sistema dodeljevanja. Nadalje novinarka pravi: »S tem, da je za merilo upoštevala število oseb, ki so v stanovanju bivale v preteklosti, je ravnala v njegovo korist in v škodo 24 drugih prosilcev.«Resnica je takšna, da pri dodelitvi ni bilo merilo dejstvo, da je tudi v preteklosti v tem stanovanju bivala le ena oseba, ampak predvsem kvadratura in razporeditev prostorov predmetnega stanovanja. Pri uresničevanju zakonskih določb je potrebno ravnati v korist vseh prosilcev in ne drži, da je bilo 24 drugih prosilcev oškodovanih. Štirinajstim prosilcem je bilo stanovanje že dodeljeno oz. so ponujenega zavrnili. Gre za uporabo 4. odstavka 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki dopušča oddajo večjega ali manjšega stanovanja, če se upravičenec s tem strinja. Nazadnje novinarka navaja še: »Da je eden od njiju nezakonito dobil tudi stanovanje za dva, bo najbrž predmet naslednjega nadzora.«Zatrjevanje, da je eden od njiju dobil stanovanje nezakonito, ni korektno, saj se novinarka postavlja v vlogo sodnika oz. nadzornika.« //

 

 

7. 3. 2016

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

V kakšni višini občina Trbovlje subvencionira občanom storitev ?

 

Občina mora, skladno z veljavno zakonodajo s področja socialnega varstva kriti najmanj 50 % stroškov neposrednega dela in stroškov vodenja, koordiniranja ter 100% stroškov strokovne priprave kot elementov ekonomske cene storitve, uporabniki pa razliko do polne ekonomske cene v skladu s svojim finančnim oziroma socialnim položajem. 

 

Občina Trbovlje krije stroške v zakonsko določeni višini, dodatnih olajšav ne nudimo, imamo pa vsako leto vse več uporabnikov, ki so v celoti oproščeni plačila, kar kaže na slabo socialno sliko občanov.

 

7. 3. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim za informacijo, kdo je bil lani častni občan občine Trbovlje.

Prvojunijsko nagrado sta prejela Franc Kotnik in Jože Ovnik.

 

V lanskem letu za častnega občana ni bil imenovan nihče. Komisija namreč ni prejela nobenega predloga.

2. 3. 2016

Urša Kmetec, ZON

Kdo je pristojen za odvoz zapuščenega vozila v gozdu?
Lastnik vozila na podlagi odločbe Inšpekcije RS za okolje in prostor. V kolikor se lastnika vozila ne ugotovi, mora vozilo odstraniti lastnik gozda oz. lastnik zemljišča, kjer se zapuščen avto nahaja.

Ali lahko Komunala odpelje gradbene odpadke v Kleku ali mora odločbo izdati MIR?
Za odstranitev gradbenih odpadkov izda odločbo Inšpekcija RS za okolje in prostor, ne MIR. Gradbene odpadke lahko odpelje Komunala, če dobi pisno  naročilo Občine Trbovlje, lastnika zemljišča oz. povzročitelja onesnaženja. Na podlagi naročila se obračunajo stroški odvoza in prevzema odpadkov.

Ob cesti proti Kleku je odvrženih na stotine pločevink. Je gozd dolžan očistiti lastnik gozda, komunala,..?
Odpadke v gozdu je dolžan odstraniti povzročitelj onesnaženja. V kolikor povzročitelja ni moč ugotoviti, pa lastnik gozda oz. zemljišča, kjer so odpadki.

Kakšne so sankcije za odmetavanje smeti, gradbenih odpadkov, zapuščena vozila?
Odvisno od prekrška, npr. za napačno odložene komunalne odpadke je globa 200 € za fizično osebo. Zapuščeno vozilo v gozdu in gradbene odpadke obravnava Inšpekcija RS za okolje in prostor.

Imajo čistilne akcije sploh pozitiven učinek, saj ne spreminjajo navad 'smetilcev'? Za njimi pospravljajo drugi, stanje je po enem letu enako ali slabše kot prej.
Čistilne akcije so pozitivne z vidika osveščanja. Pomembno je, da se v akcije vključujejo šole in vrtci, saj prav otroci vzpostavljajo boljši  odnos do okolja kot so ga imele predhodne generacije. Res je, da se pogosto vključujejo v akcije ravno tisti osveščeni, ki ne onesnažujejo okolja, a prepričani smo, da dober zgled ne more imeti negativnih posledic in je kot takšen dobrodošel. Vsako leto se odzove precej posameznikov, društev, zavodov in tudi delovnih organizacij, ki pristopijo k urejanju okolja in čiščenju tako javnih površin kot tudi drugih površin v našem mestu in primestnih krajevnih skupnostih.

Odvržena embalaža pločevink in plastenk od pijač ob cestah je dokaz, kako brezbrižen postane človek takrat, ko se vozi z avtomobilom. Ugotavljamo tudi, kako pogosto najstniška mladina pozabi na pravilno ravnanje z odpadki, ki se ga je učila v vrtcu in šoli. Vendar, ko čez leta ti mladi postanejo starši, se njihov odnos do okolja izboljša, saj morajo biti otrokom za zgled. Pa tudi otroci poučujejo starše o tem, ker v vrtcu in šoli slišijo marsikaj poučnega.

Osveščanje je dolgotrajen proces in tako se odnos ljudi do okolja izboljšuje počasi.

 

2. 3. 2016

Urša Kmetec, ZON

se je županja že odločila za novega podžupana oziroma podžupanjo?

Kaj odhod Špitalarja pomeni za občinsko delo?

Zaenkrat o zamenjavi podžupana županja še ne razmišlja in si bo vzela nekaj časa za premislek.

Za delo v občini to pomeni, da bodo nekateri sodelavci prevzeli določena opravila, ki jih je opravljal podžupan, predvsem na področju stika z gospodarstveniki v naši občini.

 

1. 3. 2016

Polona Malovrh, DELO

Prosim vas za nekaj odgovorov o pripravnistvu na obcini Trbovlje.

Koliko pripravnikom ste v svojem mandatu omogocili pripravnistvo? Kaksno izobrazbo imajo? V katerih oddelkih ga opravljajo? Zakaj ste se odlocili za to? Ste jih iskali z razpisom oz. kako drugace? Ali drzi neuraden podatek, da ste enemu od njih dodelili tudi stanovanje, ceprav je bil sele 25. na listi za obcinska neprofitna stanovanja? Zanima me tudi razlog in pravna podlaga taksne 'prednostne' dodelitve stanovanja.

Od konca leta 2014 smo skladno s sprejetim kadrovskim načrtom zaposlili dva pripravnika, in sicer enega diplomiranega inženirja gradbeništva in eno diplomirano varstvoslovko. Pripravništvo opravljata v Oddelku za premoženjske zadeve in v Oddelku za splošne zadeve. Za omogočanje pripravništva smo se odločili, da omogočamo mladim pridobitev delovnih izkušenj.  Oba pripravnika sta bila zaposlena po izvedeni javni objavi, ki jo predpisuje Zakon o delovnih razmerjih. 

Podatek, da je bilo stanovanje enemu dodeljeno drži, a ni šlo za nikakršno prednostno dodelitev stanovanja. Občina Trbovlje je namreč v mesecu marcu 2015 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, vloge pa so lahko prosilci oddali do  3. 4. 2015. V času javnega razpisa je na Občino prispelo preko 100 vlog, med njimi tudi pripravnikova vloga. Vse vloge je obravnavala Komisija za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v lasti Občine Trbovlje, na podlagi točkovanja Komisije (po predpisanih kriterijih, ki so opredeljeni v samem razpisu), so bili prosilci uvrščeni na prednostno listo. Pripravnik se je uvrstil na 25. mesto prednostne liste A, in sicer je na listi bil uvrščen kot prosilec z enim članom gospodinjstva, kar pomeni, da mu je ob dodelitvi pripadalo stanovanje po površinskih normativih, določenih s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

Glede na prednostno listo prosilcev je bil kot prosilec z 1 članom uvrščen na 1. mesto, zato mu je bilo ponujeno tudi stanovanje, ki je bilo na razpolago in primerno za enega člana. Dejstvo je, da Občina ponudi oziroma dodeli stanovanje prosilcu, ki je glede na število članov in kvadraturo stanovanja primeren za dodelitev (npr. če imamo na razpolago stanovanje, ki meri 63 m2, ga bomo ponudili prvemu iz liste, ki šteje 4 družinske člane, čeprav je ta prosilec na npr. 10. mestu in pred njim še nikomur ni bilo dodeljeno neprofitno stanovanje).

Prosim pa še za tale podatek: ali lahko zagotovite, da je pripravnik edini od prosilcev pred seboj (24?) prosil za stanovanje za eno osebo?

Da, lahko zagotovimo, saj to izhaja iz pravnomočne prednostne liste A, oblikovane na podlagi javnega razpisa.

Prosim pa še za tole pojasnilo: če enočlanskemu gospodinjstvu po pravilniku pripada do 30 m2 veliko stanovanje, ali je torej vaš pripravnik dobil stanovanje tolikšne površine?

Dodeljeno stanovanje obsega kuhinjo, sobo, vežo in kopalnico z WC in obsega 36,70 m2. Pri posameznih dodelitvah lahko prihaja do razhajanj kvadrature, kar je odvisno tudi od razporeditve prostorov v posameznem stanovanju. Dejstvo je, da je tudi najemnica, ki je bila v stanovanju pred dodelitvijo le-tega pripravniku, bivala sama že od sklenitve najemne pogodbe.
 

1. 3. 2016

Polona Malovrh, DELO

Prosim županjo za odgovor, kako namerava urediti podžupanstvo po odhodu T. Špitalarja.  Ali že ima kakšen predlog v mislih? Ali bo poslej to še poklicna funkcija?

Zaenkrat o tem še ne razmišljamo in si bo županja vzela čas za premislek.

 

1. 3. 2016

Sabina Lokar, DNEVNIK

pošiljam nekaj vprašanj v zvezi z RRA Zasavje, in sicer:

Ali se bo podžupan Tadej Špitalar po izteku funkcije v.d. direktorja RRA Zasavje vrnil na podžupansko mesto oziroma kakšen dogovor sta sklenila z županjo glede tega?

Ali občinski svetniki res ne morejo biti predstavniki v svetu zavoda, tako kot so v drugih javnih zavodih? Če to drži, zakaj ne in kdo potem lahko je predstavnik sveta zavoda?

Kolikšni so kapitalski vložki občin v agencijo in za kaj ta sredstva zadostujejo - koliko bodo torej občine morale prispevati za samo vzpostavitev agencije?

Kakšna bo plača v.d. direktorja?

Kdaj bo predvidoma objavljen razpis za prve zaposlene, bo za vse štiri hkrati? So razpisni pogoji že pripravljeni oziroma kako je sploh z oblikovanjem strokovnega sveta zavoda, je ta že vzpostavljen in če ni, kdaj bo?

Dogovarjanje okoli ustanavljanja oziroma vzpostavitve RRA Zasavje je na prvi pogled potekalo precej "po domače", sploh glede iskanja kandidatov za posamezne funkcije. Kako komentirate takšno kadrovanje, pri katerem se zdi, da je pomembneje od kje kdo prihaja kot pa dejanska znanja in izkušnje?

Podžupan se po izteku funkcije v. d. na RRA Zasavje ne bo vrnil na podžupansko mesto. V celoti bo spoštoval določbe trenutno veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in odstopil tudi kot svetnik, kar pomeni, da ne izpolnjuje več pogoja za mesto podžupana. Po veljavni zakonodaji mora biti podžupan tudi občinski svetnik.

Zgoraj navedeni zakon določa, da izvoljeni funkcionar (župan, podžupan, občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA. Za javne zavode zavode in javna podjetja teh določil oziroma omejitev ni v primeru nepoklicne opravljanje funkcije (nepoklicni podžupan, občinski svetnik).

V proračunih 2016 so občine zagotovile vsaka po 35.000 EUR sredstev, kar je bila ocena stroškov (plače, najemnina, minimalna obnova pisarn, računalniška in druga oprema...).

Ko bo nova RRA izpolnjevala minimalne zakonske pogoje in s strani pristojnega ministrstva prejela odločbo o vpisu v evidenco regionalnih razvojnih agencij, bo pričela prejemati sredstva države za sofinanciranje splošnih razvojnih nalog za Zasavsko razvojno regijo (60% država, 40% občine ustanoviteljice).

Plača trenutno še ni znana in jo bodo določili ustanovitelji v pogodbi o opravljanju funkcije v.d. direktorja. Za RRA je sicer določeno, da je plača med 45. in 50. plačnim razredom.

Organi zavoda se bodo začeli vzpostavljati od registracije zavoda (RRA) dalje. Razpisi bodo objavljeni v prihodnjih mesecih, v skladu s sprejetim aktom o sistemizaciji, ki ga bo pripravil v.d. direktor in potrjeval svet zavoda, kot upravljalski organ.

Tadej Špitalar je podal soglasje h kandidaturi po tem, ko je prvotna kandidatka za v.d. direktorico od kandidature odstopila in je prejel podporo s strani vseh treh županov, ki so ga obenem tudi predlagali za v.d. direktorja občinskim svetnikom.

 

15. 2. 2016

Neža Grmšek, ZON

Zanima me, ali ste si že ogledali območje v Bevškem, kjer je potegnil plaz? Se je stanje od včeraj kaj spremenilo?

Danes zjutraj so si plaz ogledali strokovna služba Občine Trbovlje v prisotnosti načelnika Civilne zaščite, Gasilskega zavoda Trbovlje, projektanta in izvajalca ter v prisotnosti lastnika.

Glede na včerajšnje stanje so se povečale razpoke na starih slabo izvedljivih višjih zidovih, betonski temelji za kovinske stebre in cevno vrtno ograjo so se na delih nagnili tudi zaradi slabe izvedbe in plitvega temeljenja.

Ali stanovanjska hiša res ni ogrožena?

Glede na ogled terena okoli objektov in terena izven območja plazu je vidno da sta objekta temeljena na dolomitu in naj nebi bila ogrožena. Se bo pa situacija stanja spremljala.

Kaj so prvi ukrepi?

Prvi ukrepi so: Vso meteorno vodo iz streh napeljati mimo območja plazu - Problem ostaja kanalizacija in nepredvidljiva podtalna voda.

Območje plazu v celoti prekriti s PVC folijo,pred tem podreti/odstraniti žično ograjo vrta ter podreti drevo na območju plazu.
Spremljati območje plazu.
Ko se bo deževje umirilo oz. tla osušila, ponoven ogled območja, ponoven geološki ogled nato zapis geološkega poročila s predlogom sanacije.

Kako bo potekala sanacija in kdaj?

Občina Trbovlje je zavezana v primeru naravnih nesreč sanirati javne površine oziroma zagotoviti prevoznost na javnih cestah in sanirati poškodbe na javnem vodovodu, kanalizaciji. Za te namene ima v proračunu zagotovljeno proračunsko rezervacijo. V primeru večjih naravnih nesreč v občini, se občina preko poročil in ocen ter prioriteti prijavlja na sredstva iz državnega proračuna.  

Zato bo moral lastnik kot prvo urediti odvodnjavanje meteornih voda iz strešin in ostale nepredvidljive podtalne vode. In na podlagi geološkega poročila in predloga sanacije, sanirati nastali plaz z lastnimi finančnimi sredstvi, oziroma preko zavarovalnice če je zavarovan za ta škodni primer.

Lahko kratko izjavo županje o plazu?

Izjava županje:

"Vse pristojne službe so si zadevo ogledale na terenu ter podale strokovno mnenje in odredile ukrepe. Postopali bomo po navodilih stroke ter v skladu z zakonom."

 

10. 2. 2016

Vukašin Šobot, ETV

Pozdravljeni.

Pripravljam kratek prispevek o prenovi ograje na mostu čez Savo.

Prosil bi še za nekaj dodatnih pojasnil:

Omenili ste, da bo to fazni projekt. Koliko faz načrtujete, kaj te faze zajemajo in kakšna je predvidena časovnica?

Ali lahko ovrednotite projekt? Kolikšen je tu delež Občine Trbovlje?

Ograja je nujno potrebna zamenjave, saj je obstoječa (letnik 1979) dotrajana do te mere, da ne služi več svojemu namenu. Dela se pričnejo v četrtek, 11. 2. 2016.

Dela se bodo izvajala v fazah. Vse je odvisno od vremena, tako, da težko definiramo koliko bo faz. Poleg tega smo odvisni še od železnice (zapora tirov). V času izvajanja del bo postavljena polovična zapora državne ceste z ročnim usmerjanjem prometa. Izvajalec je podjetje KMP d.o.o. iz Radeč. Zamenjano bo 485 m cevne ograje in 92 m jeklene varnostne ograje.

Pogodbena vrednost del je 40.288,64 EUR z vključenim DDV. Polovico stroškov krije Občina Trbovlje, polovico pa Ministrstvo za infrastrukturo.
 

4. 2. 2016

Urša Kmetec, ZON

Prosila bi za podatke o rekonstrukciji Keršičeve: kdaj, kako, koliko bo stala...

Mi lahko pošljete tudi skice?

Obnovo Keršičeve ceste ima v letnem programu sanacije Rudnik Trbovlje - Hrastnik. Dogovori o poteku obnove in sodelovanju občine  z RTH še potekajo in zaenkrat je še prekmalu, da bi karkoli komentirali.

 

4. 2. 2016

Polona Malovrh, DELO

prosim vas za pojasnilo v zvezi z Zakonom o varstvu okolja.
Prejšnji teden ste mi posredovali svoje pripombe na ZVO, ko sem na Mop spraševala, zakaj jih niso upoštevali, pa so mi odgovorili naslednje:

" Ministrstvo za okolje in prostor je 30. 11. 2015 izvedlo sestanek z informacijsko pooblaščenko in upoštevalo vse pripombe, ki smo jih v javni obravnavi prejeli z njihove strani. Pripombe Občine Trbovlje smo na MOP prejeli prepozno (24. 11.), po poteku javne objave spremembe ZVO. So pa bile pripombe občine enake, kot so jih posredovali iz Eko kroga."


Kako je mogoče, da je občina Trbovlje zamudila rok javne obravnave za tako pomemben zakon, kot je ZVO?

Pripombe smo poslali po neuradnem dogovoru z ministrstvom, da jih lahko posredujemo in da jih bodo upoštevali, v kolikor bodo le-te smiselne, Kot ste navedli, so bile naše pripombe vsebinsko podobne kot pripombe Eko kroga, ki jih je posredoval pravočasno, a prav tako niso bile upoštevane. Tako, da ni bistveno to, da so bile poslane po zaključku javne obravnave. Kot vemo, smo edina občina v Zasavju, ki je pripravila in poslala pripombe.

 

28. 1. 2016

Polona Malovrh, DELO

Ali je možno dobiti v vpogled pripombe, ki jih je občina Trbovlje posredovala na ZVO?

Novinarki smo posredovali skeniran dopis, poslan na MOP.


 

28. 1. 2016

Neža Grmšek, ZON

Na spletu imate objavljen razpis za delovno mesto gradbenika. Zanima me, ali gre za menjavo, nadomeščanje ...? 

Ali to pomeni povečanje števila zaposlenih?

Obenem pa na razpis ni mogoče klikniti, verjetno link ne dela. Mi lahko pošljete vsebino?

Javni natečaj na prvi strani spletne strani občine ni več dosegljiv, ker je rok za prijavo potekel. Je pa še vedno viden v rubriki JAVNI RAZPISI - JAVNI NATEČAJ ZA ZASEDBO URADNIŠKEGA DELOVNEGA MESTA VIŠJI SVETOVALEC/KA ZA GRADBENIŠTVO.

Gre za ponovitev neuspelega javnega natečaja, ki je bil zaključen v mesecu decembru.

 

27. 1. 2016

Polona Malovrh, DELO

- napovedovali ste rušenje objekta 12 a v letošnjem letu; ali morda že veste, kdaj natančneje bo potekalo rušenje in koliko bo stalo?

Rušenje objekta Bevško 12 a je predvideno v spomladanskem času. Občina Trbovlje je za rušitev objekta in ureditev okolice v proračunu za leto 2016 namenila sredstva v višini 34.000 EUR.

- zanima me, koliko ljudi še biva v enem in koliko v drugem objektu?

Zaradi prenov smo objekt načrtno v daljšem obdobju izpraznjevali. Trenutno v objektu Bevško 12 a biva še 7 uporabnikov, objekt Bevško 19 pa je v celoti prazen.

- kdo je lastnik objekta 12 a in kaj boste uredili na tej površini?

Lastnik objekta je Občina Trbovlje. Po rušitvi objekta bomo območje zatravili, kaj bo v prihodnje na tem mestu, pa se bomo odločili skupaj s predstavniki KS Bevško.

- kako potekajo obnovitvena dela na številki 19, koliko bodo vredna v končni fazi in  kdaj je predvidena vselitev?

Vselitev uporabnikov je predvidena v spomladanskih mesecih. V lanskem letu smo na objektu izvedli najnujnejša dela, kot so ureditev odvodnjavanja, sanitarij, sistema ogrevanja, električne napeljave itd. V letošnjem letu pa bomo v sklopu investicijskega vzdrževanja stanovanj v lasti občine, na podlagi plana letne izvedbe, opravili še nekatera vzdrževalna dela.

- kaj ureditev bivalnih enot pomeni za dosedanje najemnike v obeh objektih? Doslej so nekateri v njih bivali več let; ali se bodo/so se izselili? Kam?

Pogodbe z vsemi uporabniki bodo sklenjene za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja. Cilj občine je, da bi se uporabniki bivalnih enot lahko vključili, integrirali nazaj v okolje, iz katerega so izhajali pred namestitvijo v le-te. Prvi korak k temu bo preselitev uporabnikov iz objekta Bevško 12 a v prenovljen objekt Bevško 19. Od tu naprej pa bo veliko odvisno od uporabnika samega, torej njegovega interesa po izboljšanju bivanjskih pogojev - uporabnik bo imel možnost prijave na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, iz česar sledi, da bo uporabnik ob dodelitvi stanovanja sklenil pogodbo za nedoločen čas (tukaj pridejo v poštev stanovanja z nižjo najemnino in minimalnimi stroški vzdrževanja za najemnika) (predpogoj bo seveda redno plačevanje mesečnih obveznosti ipd.).

- Če pravilno razumem, bo bivanje v bivalnih enotah mogoče le določen/omejen čas? Koliko časa? Ali že ima občina pravilnik, ki bo to urejal?

Najemna pogodba za bivalno enoto bo sklenjena za določen čas - 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Za oddajanje bivalnih enot občina ne potrebuje posebnega pravilnika, saj je samo dodeljevanje bivalnih enot opredeljeno v stanovanjskem zakonu. Verjamemo, da bo namestitev v hiši Zarja, kot jo bomo poimenovali,  za marsikoga pomenila nov začetek.   

- Ali bo v Bevškem še vedno tudi zabojnik? V katere namene? Koliko ljudi ga je doslej uporabilo, iz katerih razlogov in koliko časa so v njem v povprečju bivali?

Bivalni kontejner v Bevškem ostaja. Le-ta je bil pridobljen v letu 2008 od Slovenskega mednarodnega združenja žensk- Sila, kot pomoč pri reševanju socialnih problemov v občini. Od leta 2008 smo bivalnik dali v uporabo 6 uporabnikom (namestitev uporabnika po prihodu iz zapora, deložacija). V povprečju ostanejo v njem od enega do dveh let (odvisno od primera do primera). Tako kot v druge bivalne enote, tudi v bivalnik namestimo prosilca na podlagi podane vloge za dodelitev bivalne enote, priporočila (obravnave) CSD-ja, Sklepa Komisije za vodnje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja z občinskim premoženjem. Na podlagi navedenega županja izda sklep o dodelitvi bivalne enote, nato sledi še sklenitev najemne pogodbe za določen čas - šest mesecev z možnostjo podaljšanja.


- Kaj namerava občina z bivšim samskim domom SGP Zasavje? Ali morda obstaja kakšen interes za odkup/obnovo?

Občina bo v letošnjem letu ponovno poskušala prodati samski dom. Zaenkrat poseben interes ni bil izkazan, zato bomo prodajo poskušali realizirati na podlagi javnega razpisa. Veseli bomo, če nam boste pri tem z vzpodbudnim pisanjem o prodaji pomagali tudi vi, cenjeni novinarji.

- Ali tudi v njem še kdo prebiva?

V njem je začasno nastanjenih še 11 uporabnikov.

 

26. 1. 2016

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

23. januarja se je iztekel rok za prijavo na delovno mesto višjega svetovalca za gradbeništvo. Zanima me, koliko prijav je prispelo. Je že jasno, kakšen bo postopek izbire? V razpisu je omenjen tudi pisni preizkus.

Na objavljen javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta višji svetovalec za gradbeništvo je prispelo  18 vlog.

Strokovna usposobljenost kandidatov se bo presojala na podlagi predstavitve v vlogi, predloženih dokazil in referenc, osebnih razgovorov in pisnega preizkusa.

 

20. 1. 2016

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Ali so svetniške skupine predlagale kandidata za direktora RRA

In

Ali Občina Trbovlje že ima svojega kandidata za to mesto.

 

Vse svetniške skupine so izrazile podporo kandidatu Tadeju Špitalarju, medtem ko nobena izmed njih ni podala svojega predloga za v.d. direktorja.

 

19. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pred enim letom ste na občini iskali možnosti za prestavitev in nujno potrebno obnovo spomenika revolucije.

Kaj se je postorilo v tem času? 

Koliko bi stala obnova, koliko prestavitev?

Je spomenik res v tako slabem stanju, da se lahko zruši čez eno leto?

 

Projektno dokumentacijo smo naročili in jo tudi prejeli. Prestavitev spomenika na novem podstavku bi bila precej draga (okrog 160.000 eur) in menimo, da je to v tem času, ko nam država proračunska sredstva samo klesti, preveč. V prvi vrsti moramo občanom zagotoviti urejanje in opravljanje nalog, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi ter druge naloge, določene s predpisi občine.

Spomenik ni v tako slabem stanju, da bi se lahko zrušil.

 

19. 1. 2016

Vanda Levstik, Žurnal 24

Koliko ljudi v vaši občini je po vaših podatkih upravičeno do omenjene subvencije in kakšno je zanimanje?

Občina nima podatka koliko ljudi izpolnjuje zahtevane kriterije. Zanimanje je veliko, a skoraj noben ne izpolnjuje kriterijev (socialna pomoč in lastništvo stanovanja).

Eden od pogojev je tudi ta, "da z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja", zato vas bi prosila, da mi pojasnite, kaj to pomeni, oziroma ali to velja za vašo občino, skratka, komu natančno pri vas pripada ta subvencija?

V kolikor bi občina na določenem delu planirala vzpostavitev kolektivnega vira ogrevanja, npr. vročevod ali plinovod, potem tam ljudje ne bi bili upravičeni do subvencije. Mi smo na Eko sklad poslali podatke za območje, kjer je dejansko možen priklop na vročevod, ki je določen kot prednostni način ogrevanja -  če ima nekdo stanovanje ali hišo na parceli, ki to omogoča, do subvencije ni upravičen. Na ostalem območje občine pa so upravičeni do subvencije. 

Zanima me tudi,  če so ljudje s to subvencijo seznanjeni, kako jih občina obvešča o tem, glede na to, da so za občino odbrodošle vse vzpodbude in aktivnosti za čistejši zrak?

Glede na to, da imajo zastarele kurilne naprave velik vpliv na kakovost zraka in jih imajo v večini ravno ljudje z nizkimi dohodki, bi bil takšen ukrep zelo smiseln, v kolikor bi bili upravičenci vsi  prejemniki socilnih pomoči in pa tudi nizkih pokojnin. Slednji niso upravičenci, a tudi pri prvih ni veliko takšnih, ki bi bili lastniki oziroma solastniki stanovanj. Ko je bil razpis objavljen, smo želeli, da pride informacija do vsakega, ki bi se lahko prijavil, zato smo novico objavili v številnih medijih, na spletni strani in se povezali tudi z energetsko pisarno. Občanom smo na voljo tako glede informacij v zvezi s samim razpisom, kot tudi pri izpolnjevanju obrazcev, v kolikor bi pomoč potrebovali.

Kako komentirate dejstvo, da so do subvencij upravičenih le lastniki stanovanj in hiš, tukaj se pojavlja vprašanje, kako je s socialno ogroženimi podnajemniki, ki nimajo svojih lastniških stanovanj?

Razumemo dejstvo, da bi se glede najemništva zadeva lahko izkoriščala, kot so nam na Eko skladu pojasnili, da bi lastnik imel najemnika s socialno pomočjo le za čas pridobitve subvencije, a temu bi se lahko izognili tako, da bi dali pri najemnikih pogoj, da je v stanovanju določeno obdobje. Upravičencev bi bilo tako bistveno več kot pri sedanjih pogojih.

Zanima me, v kolikšni meri občina podpira poziv in na kakšen način pomagate vašim prebivalcem da bodo prišli do teh sredstev....

Razpis, na katerega se ne more skoraj nihče prijaviti nima seveda smisla, niti ne bo doprinesel k izboljšanju kvalitete zraka, kakršen naj bi bil namen. Ostalo je zajeto že v prejšnjih odgovorih.
 

 

15. 1. 2016

Polona Malovrh, DELO

Rada bi preverila neuradno informacijo, po kateri kandidat za v.d. direktorja RRAZ T. Špitalar nima podpore trb. županje. Ali to drži? Če
drži, me zanima razlog. Ali ima županja morda drugega kandidata?

Spoštovana,

do dokončne razjasnitve v zvezi z zadevo, o kateri sprašujete, izjav ne bomo podajali.

 

8. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Zanima me, ali ima občina že narejen seznam, koliko praznih stanovanj in prostorov v lasti občine je v Trbovljah?

Občina Trbovlje ne razpolaga s praznimi stanovanji, ki bi bili primerni za vselitev. Razpolaga namreč s sedmimi stanovanji, ki se nahajajo v t.i. koloniji »Njiva«, glede katere že nekaj let potekajo dogovori glede obnove oz. rušitve. Upoštevajoč to dejstvo so bila stanovanja izpraznjena in jih niti ne obnavljamo niti ne vseljujemo, saj še vedno ni znano, kaj namerava večinski lastnik (RTH d.o.o. oz. Spekter d.o.o.) na tem območju storiti. Nadalje vodimo v evidenci tudi štiri stanovanja, ki se nahajajo v stavbi Ulica 1. junija 4, ki pa bodo z novim etažnim načrtom prekvalificirana v podstrešje, saj so neuporabna in bi bil vložek v obnovo nesorazmerno visok. Deset stanovanj je prav tako praznih, ki pa jih je potrebno pred vselitvijo novih najemnikov obnoviti (v letu 2016). Poleg tega pa razpolagamo tudi z dvema stanovanjskima enotama, ki predstavljata preurejeno klet in ju bomo prekategorizirali v bivalni enoti ter namenili začasnemu reševanju stanovanjskih stisk občanov.

Občina Trbovlje trenutno razpolaga s 6 praznimi poslovnimi prostori, za 5 od teh je bil v mesecu decembru objavljen javni razpis za oddajo v najem, za enega pa bo razpis objavljen v mesecu januarju.

 

8. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

kdaj se bo začela, koliko časa bo potekala?

Kaj vse bo zajemala energetska sanacija - po letih?

Kolikšne stroške ogrevanja šola plačuje zdaj, pred leti?

Kolikšni bodo prihranki po sanaciji?

Cena? Bo sanacijo financirala občina?

Bo zaradi sanacije moten pouk?

 

Projektna dokumentacija za energetsko sanacijo OŠ Ivana Cankarja je še v izdelavi, zato težko odgovorimo na vaša vprašanja v tej fazi. Ko bomo dokumentacijo prejeli, vam bomo lahko podali tudi dodatne informacije.

 

8. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

prosim za izjavo županje glede tožbe bivšega zaposlenega na občini Dušana Straška. 

V kateri fazi je postopek na sodišču, kakšen razplet pričakuje, je še možen dogovor?

Zadeve so še v teku, zato glede tega do nadaljnjega izjav ne dajemo.

 

8. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

kdaj naj bi predvidoma začeli z zeleno ureditvijo Sallauminesa?

Kaj vse bo narejeno?

Kolikšna bo cena ureditve?

 

Predvidoma naj bi začeli z deli v začetku pomladi, ko bo primerno vreme. Z ureditvijo bomo povečali zelene površine, uredili razraščeno, neprimerno grmovje, očistili bomo tudi brežino Trboveljščice. Obstoječa zasaditev se bo dopolnila z dodatnimi drevesi. O ceni v tem trenutku težko govorimo, ker projekt še ni dokončan, prav tako nismo še zbirali ponudb.

 

5. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Občina je zagotovila, da naj bi ograjo na mostu čez Savo menjali že novembra lani. 

Zakaj se še ni?

Kdaj se bo?

 

Zamenjava ograje bo potekala v pomladanskih mesecih, saj smo z državo dosegli dogovor o 50% sofinanciranju zamenjave ograje. V času zime oz. snega pa ograje ne bomo menjavali.

 

5. 1. 2016

Urša Kmetec, ZON

Je mostiček pri mestnem parku še zaprt?

Kdaj ga boste obnovili? Je lastnica mostička občina?

Koliko bo stala obnova?

Mostiček, ki je v lasti občine, je še zaprt, obnovili ga bomo do konca meseca januarja. Vrednost obnove še ni znana.

 

29. 12. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Videla sem, da ste na Novem domu uredili otroško igrišče – odstranili pesek in namestili podloge. Kolikšna je vrednost te investicije in ali gre za investicijo občine ali se je za to odločila krajevna skupnost?

Prosim tudi za podatek, kdaj (leto) ste na tem mestu uredili igrišče.

Na otroškem igrišču na Novem domu smo zamenjali podlogo. Vrednost del je bila 7.279,73 EUR z vključenim DDV, od tega je Krajevna skupnost Fric Keršič plačala 3.142,00 EUR, ostalo Občina Trbovlje. Vrtiljak je bil odpeljan v popravilo in bo nameščen, ko bo popravljen.

Na tem mestu smo igrišče uredili v letu 2006.

 

28. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Prosim za podatke glede sodbe o Prekorškovini.

Kdaj je bila vložena tožba Matjaža Prekorška?

Kdaj in katero sodišče je razsodilo? Se lahko Prekoršek pritoži?

Kaj to pomeni za občino?

To pomeni status quo glede dovoza v parkirno hišo Spara?

Morebitni nadaljnji ukrepi občine?

Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek z opr.št. II P 2163/2013, kjer kot tožeča stranka nastopa Prekoršek Matjaž, Prušnikova 4, Vojnik zoper toženo stranko Občino Trbovlje. Prvotno je bila tožena stranka tudi družba PLUTON GRADNJE, d.o.o. oz. njegov pravni naslednik KER 12, d.o.o. – v stečaju, vendar je bila tožba zoper njega kasneje umaknjena. Prekoršek Matjaž je tožbo vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 06.03.2007.

Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 05.10.2015 izdalo sodbo, s katero je zavnilo tožbeni zahtevek Prekoršek Matjaža, ki se je glasil:

1.

Toženi stranki sta dolžni opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na nepremičnini parc.št. 351/91 k.o. Trbovlje, vpisani v vl.št. 471.

2.

Prvo tožena stranka je dolžna v roku 15. dni od dne izdaje sodne odločbe vzpostaviti prejšnje stanje okrog parcele tožeče stranke številka 351/91 k.o. Trbovlje tako, da: 

-     s parc.št. 1811/66 in parc.št. 351/41 od mejne točke 16599 do mejne točke 16602 odstrani robnike asfalta, nasip ceste in betonsko škarpo v globino do enega metra v celotni širini ceste, ki poteka po parc.št. 1811/66 in 351/41

-     odstrani nasuto zemljino in material, ki je nasut na parc.št. 351/91 med mejno točko 16599 in jugozahodno stranjo hiše v globino en meter

-     s parc.št. 1848/2 v njeni celotni dolžini in širini obstoječe poti odstraniti robnike, asfalt, nasip ceste in betonsko škarpo, vse v globino od 30 do 50 cm ter odstraniti zemljino in nasuti material s parc.št. 351/91 vzdolž mejne črte med temi parcelami od točke 16602 do konca stene hiše na njeni severovzhodni strani, vse do globine od 1 do 1,5 m gledano od točke 16602 proti severu oz. proti steni hiše.

Vse mere in mejne točke navedene spredaj, se povzamejo po skici »zemljiškokatastrski prikaz in topografska izmera« z dne 14.09.2010, ki ga je izdelal sodni izvedenec Miran Brumec, dipl.inž.geodezije, ki je sestavni del izreka te sodbe.

3.

Prvo tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki vse stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Navedena sodba še ni pravnomočna, saj je zoper njo možno vložiti pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani.

V primeru, da zgoraj navedena sodba postane pravnomočna, bo to pomenilo, da ostane dostop in dovoz do pokritih parkirišč v objektu Spar takšen kot je in ga ne bo potrebno prilagajati zahtevam iz tožbe.

Na podlagi navedene sodbe Prekoršek Matjaž ni dolžan odstraniti objekta na parc.št. 351/91 k.o. Trbovlje, saj se o tem na sodišču ni odločalo. Po navedeni sodbi Prekoršek Matjaž ni dolžan občini plačati nobene odškodnine, dolžan pa ji je povrniti sodno odmerjene pravdne stroške v višini 4.350,34 EUR.

Zaradi navedenega pravdnega postopka Občina Trbovlje do sedaj zoper Prekoršek Matjaža ni vložila nobene tožbe, niti ni začela s kakršnimkoli drugim postopkom.

Dokler navedena sodba ni pravnomočna, še ne moremo govoriti o nadaljnjih ukrepih oz. načrtih občine.

 

22. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

- koliko občina letno nameni za vzdrževanje lovskega gradiča? Koliko je stala prenova?

-kateri stroški so najvišji in zakaj?

- koliko dni na leto je bil v uporabi letošnje leto, lani?

- kdo in v kakšne namene uporablja lovski gradič (cca. koliko porok, protokolarnih prireditev, prireditev, ki jih ne pripravlja občina)?

- koliko obiskovalcev je  bilo letos, lani?

- kolikšno prodajo beleži trgovinica s spominki?


Najvišji strošek na letni ravni je predstavljalo ogrevanje, zato smo v letošnjem letu pristopili  k sanaciji ogrevanja v objektu "Gradič Trbovlje", saj obstoječi radiatorji niso delovali zaradi premajhnih dimenzij cevi. Tako je bila na novo izvedena napeljava centralnega ogrevanja in vgrajena dva ventilatorska konvektorja (slednje je bilo vgrajeno zaradi občasne uporabe samega prostora, saj konvektorji v kratkem času dosežejo željeno temperaturo). Prav tako je bila izvedena izolacija cevi v spodnjih prostorih z namenom zmanjšanja izgub. 

Vrednost investicije je znašala 4.189 EUR.

 V letu 2015 smo za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta tako namenili 10.919,4 EUR.

S strani Delavskega doma Trbovlje pa smo pridobili naslednje podatke, o katerih nas sprašujete:

Spodnji prostor se uporablja za poroke, prireditve v organizaciji DDT, so potekale 26 dni, skupaj je bilo 1270 obiskovalcev.

Prodaja spominkov je v letošnjem letu prinesla cca 280 €.

 

22. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

- kakšen objekt načrtuje občina v mestnem parku in zakaj? kje točno, komu bo namenjen?

- kdo in kdaj naj bi ga postavil?

-cena?

Občina Trbovlje načrtuje začasen objekt v mestnem parku, v bližini javnih sanitarij, namenjen pa bo vsem obiskovalcem parka.

Postavila ga bo Občina Trbovlje, predvidoma v prvi polovici leta 2016.

Višina stroškov postavitve zaenkrat še ni natančno določena, giblje pa se okrog 20.000 EUR.

Bo to gostinski lokal?

Da, po vsej verjetnosti bo to gostinski lokal. Občina bo tako realizirala številne pobude in povpraševanje po tem, da bi nekateri radi vzeli takšen začasen objekt v najem.

 

21. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Kakšen prizidek bo zgrajen na pokopališču?

kdaj se bo začela gradnja?

kolikšna bo cena?

JP Komunala d. o. o. ima v svojem programu del, ki ga določa skupaj z Občino, izgradnjo prizidka k pokopališkemu objektu.

Gre za manjši objekt, ki bi služil kot skladišče ter garaža za električno vozilo. Vrednost je ocenjena na 38.000 EUR. Pristopili smo k obnovi kamnitega dela poslovilnega platoja na objektu pogrebnega zavoda, ki ga bomo zaključili v letu 2016.

 

17. 12. 2015

Sabina Lokar, DNEVNIK

Kako je z zgodovino tega začasnega parkirišča - to je obstalo s SGP Zasavje, če se ne motim? Kaj so takrat nameravali graditi in kdo je bil investitor?

Res je. Zemljišče je bilo v lasti družbe SGP, ki je nameravala na tem območju graditi poslovno stanovanjski objekt. Ko je bil uveden stečajni postopek, se je Občina Trbovlje dogovorila z stečajno upraviteljico, da na tem mestu lahko začasno uredi javno parkirišče. 

Ali je občina kako sodelovala pri načrtih oziroma aktivnostih za investicijo Rudisa?

Občina je bila o aktivnostih s strani investitorja - RUDIS-a tekoče obveščena, pri sami investiciji pa ne sodeluje, saj je sodelovanje takšne vrste povezano z investiticjskim vložkom, ki ga Občina ni zagotovila.

Kako pozdravljate novogradnjo? Kdaj je bil v Trbovljah nazadnje zgrajen kakšen podoben (poslovno-stanovanjski ali pa samo kaj od tega) kompleks

Novogradnjo pozdravljamo, ker predstavlja  novo pridobitev. Od leta 2007, ko je bil zgrajen stanovanjski objekt na naslovu Savinjska cesta 9b,  v Trbovljah ni bilo novozgrajenih objektov takšne vrste.

 

16. 12. 2015

Polona Malovrh, DELO

prosim zupanjo za naslednja pojasnila:

Iz katerih razlogov je za v.d. direktorice Rraz podpirala gospo Petrič in zakaj si je njena/trb. kandidatka prislila? Ali ze imate novega kandidata oz. ali to pomeni,da v ponedeljek na  seji te točke ne bo?

Pozdravljena,

ker še ni nič uradno znanega, do nadaljnjega županja glede te teme ne daje komentarjev.

 

16. 12. 2015

Karmen Štrancar Rajevec, RA SLO

 

Pozdarvljeni,

prosim za nekaj odgovorov v zvezi z imenovanjem v.d. RRA

-Koga je županja predlagala?

-Kaj je kot razlog za odstop navedla kandidatka ?

-Je bil predlog županje usklajen z ostalima dvema zasavskima županoma?

- Se je kandidatka predstavila Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Trbovlje?

-Kakšno je bilo njihovo stališče do predlagane kandidatke?

- Ima županja oziropma občina Trbovlje že novega kandidata ali bo morda to sedaj prepustila kateri drugima dvema občinama?

 

Pozdravljena,

ker še ni nič uradno znanega, do nadaljnjega županja glede te teme ne daje komentarjev.

 

16. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Novi OPN določa merila, po katerih naj bi bile urejene fasade v občini.

Kdo nadzoruje barvo fasad v občini?

Kako lahko občina ukrepa, če se ta merila ne upoštevajo oz. ali lahko občina/ inšpekcija zahteva spremembo barve fasade?

Je treba ob prijavi del občini posredovati podatke o tem, kakšna bo barva fasade? 

Konkretno katere fasade v Trbovljah so najbolj kritične na tem področju? 

V Občinskem prostorskem načrtu občine Trbovlje, ki ga je Občinski svet Občine Trbovlje sprejel oktobra 2015, so določeni prostorski izvedbeni pogoji , ki med drugim določajo tudi merila za oblikovanje objektov.
Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh, smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograjah, opornih zidovih, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, itn., treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah je dovoljena uporaba bele barve in svetlih barv v spektru različnih zemeljskih tonov. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra in podobno). Barve fasad, fasadnega podstavka, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Fasada večstanovanjskega objekta mora biti barvno usklajena na celotnem objektu ne glede na lastništvo.

Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zastekljevanje balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav.
Fasade enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti prilagojene osnovnemu objektu, lahko so lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov. Ti objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
Za posamezna območja namenskih rab pa veljajo še podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, kar pomeni, da je oblikovanje fasad objektov na stanovanjskih območjih, območjih centralnih dejavnosti, industrijskih območjih, turističnih in ostalih območjih še podrobneje razčlenjeno in natančno določeno.

Občinski prostorski načrt ne vsebuje kazenskih določb, tako da je nadzor nad neupoštevanjem določb le-tega otežen. Občinski inšpektor nima pooblastil za ukrepanje v primerih, da se investitorji odločajo za drugačno barvo fasade, kot je dovoljena v OPN.


V primerih, ko se investitor pri strokovnih službah občine zanima za pogoje glede prenove fasad vedno poudarjamo da je potrebno spoštovati določbe OPN, vendar je končna odločitev še vedno odvisna od osveščenosti investitorjev.

 

11.12.2015

Urša Kmetec, ZON

Zanima me, ali in kdaj namerava občina sanirati fasado na Polaju?

Koliko bi znašalo popravilo?

V kolikšnem deležu bi ga sofinanciralo ministstvo?

Zakaj na Polaju ni varnostnih kamer?

 

Pozdravljena,

odgovore so nam podali na Zavodu za šport Trbovlje.

Zavod za šport Trbovlje kot upravljavec dvorane, bo UO ŠD Polaj ponovno (tako kot lansko leto) seznanil z omenjeno problematiko. Zamenjava granitnih fasadnih plošč bo ponovno dana v plan 2016. Upamo, da bo s strani MIZŠ plan za leto 2016 potrjen, oziroma investicija odobrena.

Okvirna ponujena cena za celotno sanacijo je 25.000 €. Seveda pa bo izveden razpis, ko bo čas za to.

Po pogodbi MIZŠ pokriva 30 % stroškov materialnih stroškov.

O namestitvi kamer se trenutno ne razmišlja.

 

8. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

ali ima občina namen uvesti modre cone, cone za kratkotrajno parkiranje (parkirne ure, s katerimi vozniki označijo, kdaj so parkirali), kot jih imajo recimo v občini Vrhnika? In če, kdaj?

Uvedbe parkomatov vsaj na najbolj obremenjenih parkirnih površinah (Zdravstveni dom, Bolnišnica,...) najbrž ne bo?

Morda načrtujete postavitev dodatnih količkov, s katerimi bi onemogočili nepravilno parkiranje po pločnikih (npr. Ulica 1. junija, od DDT do bivše Name)?

Za leto 2016 nimamo v načrtih uvedbe modrih con ali parkomatov.

 

8. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Občina Trbovlje sofinancira drugega učitelja (vzgojitelja) v 1. razredih OŠ. Plačuje 90.000 evrov letno, druge občine naj bi plačevale bistveno manj.

Kakšni so bili dogovori na sestanku, zakaj razkorak v financiranju?

Po podatkih MIZŠ je v Sloveniji izmed 212 občin le 18 takih, ki sofinancirajo oz. so v šolskem letu 2014/2015 sofinancirale drugega strokovnega delavca v 1. razredu 9-letke, in sicer: Brezovica, Črnomelj, Domžale,

Hrastnik, Kanal, Komen, Kranjska Gora, Kungota, Ljubljana, Log-Dragomer, Mengeš, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Sežana, Šempeter-Vrtojba, Šenčur, Tolmin in Trbovlje.

Glede na to, da občine niso bile uspešne pri pogajanjih z državo glede povprečnine, socialni tranferi, določeni z zakonom pa naraščajo iz leta v leto, je bila občina primorana iskati rezerve. Le-te lahko iščemo pri nadstandardnih dejavnostih, kajti vse ostalo je normativno določeno, predstavlja fiksni del proračuna in se temu ne moremo izogniti. Govorimo o socialnih transferjih, o katerih odloča država preko svojih krajevno pristojnih centrov za socialno delo, (do)plačuje pa občina (subvencije najemnine, plačilo razlike do ekonomske cene vrtca, obvezno zdravstveno zavarovanje, domovi za starejše in posebni zavodi, družinski pomočniki, pomoč družini na domu, ...).

Drugi strokovni delavec v 1. razredu je bil že od same vzpostavitve programa 9-letke v višini 1/2 sofinanciran s strani pristojnega ministrstva, za drugo polovico pa so se občine lahko odločile ali pa tudi ne. Občini Trbovlje je vsa ta leta uspelo ohranjati ta nadstandard v polni meri.

Da ne bi tega nadstandarda popolnoma ukinili, smo skupaj z ravnateljicami trboveljskih osnovnih šol iskali rešitve, ki bi pomenile ohranitev drugega strokovnega delavca  v malce manjšem obsegu pedagoških ur. Našli smo skupni jezik, tako, da bo do 31. 8. 2016 drugi strokovni delavec financiran s strani občine tako kot doslej, od 1. 9. 2015 dalje pa ostaja 1/2 tega delavca sofinanirana s strani ministrstva, potem pa bo prisotnost izražena v pedagoških urah v posameznem razredu odvisna predvsem od števila otrok. Velika razlika je namreč ali je v razredu 28 otrok, kolikor znaša normativ za razred, ali pa 16.

 

8. 12. 2015

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

okoliški stanovalci se pritožujejo nad hrupom, ki ga povzročajo motoristi na Kipah ob koncih tedna.

Pripravljate kakšne ukrepe na tem področju?

Zemljišče, na katerem je motokros poligon, je v privatni lasti in na območju, kjer je po Občinskem prostorskem načrtu predvidena tovrstna dejavnost. Za to območje se načrtuje sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), v okviru katerega je predviden modelni izračun hrupa na območju varovanih stanovanj in določitev ustreznih ukrepov za zmanjševanje hrupa.

Glede hrupa morajo biti izpolnjene zahteve določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V uredbi so določene stopnje varstva pred hrupom in to območje spada v IV. stopnja varstva pred hrupom, kar pomeni, da je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

 

3. 12. 2015

Sabina Lokar, Dnevnik

Lepo pozdravljeni,

v zvezi s spodnjo problematiko, ki jo izpostavlja skupnost občin, prosim za podatke:

Koliko mrliških pregledov letno financirate in kakšen strošek to predstavlja za proračun?

Ali vodite letne evidence teh pregledov, tudi koliko teh pregledov je bilo dejansko potrebnih oziroma “upravičenih"? Če ne, zakaj ne? Če ja, prosim za podatke zadnjih pet let.

Kako sicer komentirate financiranje te službe iz občinskega proračuna in kakšni so vaši predlogi za rešitev problematike, kaj je za občine še sprejemljivo?

»….danes je na Ministrstvu za zdravje potekal sestanek o problematiki mrliško pregledne službe. Neurejenost področja traja že več kot 10 let, da so spremembe nujno potrebne pa smo na Združenju občin Slovenije pristojne že večkrat opozarjali. Žal naša opozorila niso bila slišana.«

V letu 2013 je Občina Trbovlje namenila za mrliške oglede, prevoze na obdukcijo in sanitarne obdukcije skupaj 15.304,32 €.

V letu 2014 je Občina Trbovlje namenila za mrliške oglede, prevoze na obdukcijo in sanitarne obdukcije  skupaj 22.874,27 €.

V letu 2015 (upoštevani so prejeti računi do 25. 11. 2015)  smo namenili za mrliške oglede, prevoze na obdukcijo in sanitarne obdukcije skupaj 19.088,59 €.

Žal ni v našii pristojnosti, da ugotavljamo, ali je obdukcija kaj pokazala ali je bila brezpredmetna. Zdravnik, ki odredi obdukcijo ima verjetno razloge za to in tudi pravno podlago.(Pravilnik  o pogojih in načinu  opravljanja mrliško preglede službe).

 

30. 11. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Prejšnji teden se je iztekel rok za oddajo predlogov za sodnike-porotnike. Koliko predlogov ste dobili?

Prejeli smo devet predlogov.

 

19. 11. 2015

Sabina Lokar, DNEVNIK

Zaokrožila je informacija, da naj bi se v CSD Trbovlje v preteklosti dogajale nepravilnosti. Zanima me naslednje:

Ali je občina s tem seznanjena in za kaj gre?

Kako se lahko odzove občina oziroma predstavnica občine v svetu zavoda?

Kako županja komentira očitke o nepravilnem poslovanju oziroma delovanju nekdanje direktorice, ki zdaj sedi v poslanskih klopeh, in še ob dejstvu, da se je postopek iskanja novega direktorja vlekel več kot leto dni? Je to dvoje moč povezati?

Kaj takšne nepravilnosti v delovanju centra za socialno delo sporočajo javnosti oziroma uporabnikom tudi glede ugleda ustanove, ki sicer deluje v socialno vse bolj zaostrenih razmerah?

Občina je z zadevo seznanjena, opravili smo tudi pogovor z v.d. direktorjem, ki je edini pristojen za podajanje informacij.
Občina, kot veste, ima v svetu zavoda manjšino. Glede na socialno sliko v občini, si želimo da bi CSD z novim vodstvom deloval tako, da bo dobro za naše občane, saj navsezadnje je to njihovo poslanstvo.


V kolikor se bo ugotovilo, da gre za nepravilnosti oz. kršitve zakona, jih je najprej treba konkretizirati, jih razjasniti in v kolikor se potrdijo, pričakujemo, da smo pred zakonom vsi enaki in da človek prevzame odgovornost. Županja pričakuje, da se bo opravila revizija poslovanja, iz katere bo razvidno, ali sta ti dve zadevi, ki jih omenjate, povezani in če je sploh šlo za nepravilnosti.


Na zadnje vprašanje bo županja z veseljem odgovorila, takoj ko bo videla ali so te nepravilnosti ugotovljene.

 

11. 11. 2015

Sabina Lokar, DNEVNIK

V zvezi s športnim parkom me zanima še naslednje:

Kaj ureditev športnega parka pomeni za lastnike psov, ki se radi zadržujejo na Kipah in jih tam tudi spustijo s povodcev, da lahko sprostijo odvečno energijo?

Ali občina - prosim za konkretno, kdaj, kje in v kakšni obliki - načrtuje tudi ureditev parka, ki bi bil namenjen samo psom in njihovim lastnikom, sploh glede na dejstvo, da se pse v urbanem okolju vse bolj omejuje pri njihovem gibanju (ne mislim na povodce, temveč na table, ki prepovedujejo gibanje psov na določenih območjih)?

Kako sicer občina dojema pse kot del urbanega okolja in življenja? Psov je namreč vse več in jasno, da morajo biti pravila, ampak kako denimo občina Trbovlje po vašem mnenju lahko postane “psom prijazno mesto”?


Občina Trbovlje je za jugovzhodni del Kip (kjer stojijo naprave) dobila zemljišče, ki je v lasti RTH, v brezplačen najem za določeno obdobje. Na nas se, kljub temu, da nismo lastniki zemljišča, obračajo občani tudi s tem, da jih pogosto zadrževanje psov na tem območju, moti. Glede ureditve območja, kjer bi se psi lahko zadrževali, še iščemo primerno rešitev, saj vemo, da je občanov, ki svoj prosti čas radi preživljajo s štirinožci, v našem mestu veliko.

 

 

17. 11. 2015

Neža Grmšek, ZON

Dogovor vlade z javnim sektorju o plačah in sprostitvi določenih ugodnosti bo tudi občinam prinesel večje odhodke. 

Bi lahko prosim znesek, koliko več bos zaradi novega dogovora občina namenila za plače v letu 2016.

 

Tako kmalu tega podatka ne bo mogoče sporočiti. Potrebno ga bo natančno izračunati in ga bomo vključili v 2. predlog proračuna 2016.

 

17. 11. 2015

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

zanima me, kdo je upravljalec parka Kipe.

 

Zaenkrat bo Športni park Kipe vzdrževala občina.

 

16. 11. 2015

Urša Kmetec, ZON

V proračunu za leto 2016 je omenjena celovita prenova občinske kolonije.

Zanima me, za katero kolonijo gre, v kateri fazi je projekt, kaj bo obsegala prenova, komu je namenjena, kdaj naj bi se, okvirno, dela lahko začela, kaj bo to pomenilo za stanovalce. Stala naj bi več kot 1,6 milijona evrov?

Občinska kolonija je kolonija na Savinjski cesti, ki smo jo prenavljali v letih 2009 in 2010, tako da nas zanima, kje ste dobili te podatke? V proračunu za leto 2016 tega zagotovo ni.

 

V prihodnjem letu naj bi porušili tudi Samski dom. Je to samski dom SGP Zasavje? Zakaj, kaj naj bi stalo na njegovem mestu? Kakšni so načrti občine na tem področju?

Da, gre za samski dom SGP Zasavje. Občina v objektu trenutno zagotavlja normalno rabo prostorov, s čimer so povezani stroški za čiščenje skupnih prostorov, porabo električne energije, komunalne storitve itd. Letna raven sredstev, ki jih namenjamo za tekoče vzdrževanje stavbe, dotrajanost objekta in ocene stroškov rušitve objekta kažejo na smotrnost rušenja, a smo žal morali, zaradi pomanjkanja denarja pri prvi pripravi proračuna, vključiti le sredstva za pridobitev projektne dokumentacije za rušenje samskega doma. Z rušitvijo objekta bi občina pridobila zemljišče, ki ga bo lahko ponudila potencialnemu investitorju, saj je na tem območju v skladu z OPN-jem predvidena stanovanjska gradnja.

 

Priznanja in nagrade: zakaj je najbogatejša nagrada Zlata sončnica (v višini dveh minimalnih plač, v primerjavi z drugimi nagradami, ki jih podeljuje občina)?

 

Zlata sončnica je priznanje, ki ga Občina Trbovlje podeljuje za najbolj urejeno krajevno skupnost Občine Trbovlje. Denarni del je določen v višini dveh minimalnih plač v RS za preteklo leto in ni namenjen posameznikom, društvom ali podjetjem (kot sta to prvojunijska nagrada in naziv častni občan) ampak se bo namenil celotni krajevni skupnosti, ki bo denar porabila v javno korist, torej za nadaljnje urejanje posamezne KS. S tem želimo ljudi še bolj spodbuditi k temu, da bo naše okolje bolj čisto in urejeno.

 

V proračunu je tudi postavka spodbujanje razvoja turizma. Zanima me, ali ima občina podatke, koliko obiskovalcev obišče Trbovlje, koliko kapacitet je v Trbovljah (se planinski domovi štejejo zraven)? Kakšni so načrti na tem področju za prihodnje leto, morda v povezavi s Hrastnikom in Zagorjem?

 

Koliko obiskovalcev obišče Trbovlje, je težko slediti, saj so to dnevni obiskovalci, družinski obiski, poslovni obiski ipd. Imamo podatek, koliko oseb je obiskalo Zasavje z vodenjem TIC-a in sicer jih je bilo letos 132.

Kapacitete v Trbovljah, vključno s planinskimi domovi:
- število sob: 34
- število ležišč: 148

Podatki SURS-a:
- prihodi turistov po  mesecih (tuji in domači)

 

Prenočitvene zmogljivosti po: OBČINE, MERITVE , MESEC

 

Prihodi turistov - SKUPAJ

2015M01

2015M02

2015M03

2015M04

2015M05

2015M06

2015M07

2015M08

Trbovlje

15

37

11

34

31

49

52

91

Glede razvoja turizma menimo, da je najprej potrebno energijo usmeriti v to, da se mesto uredi, naredi privlačno za obiskovalca, postavi osnovno prometno signalizacijo oz. usmerjevalne table  ter da se pripravi neke produkte, ki jih bi turisti z veseljem kupovali. Zato energijo v tem trenutku usmerjamo v to smer, naročili smo npr. izdelavo elaborata turistične in obvestilne signalizacije; veliko pa smo postorili tudi v preteklih nekaj letih; izdelava promocijskega gradiva občine, ureditev trgovinice s spominki, zaposlitev osebe na TIC-u, …

Zasnova ureditve rudniških površin v turistične namene je predstavljena v Strokovnih podlagah za ureditev širšega območja Ojstro, ki jih je v sodelovanju občin Hrastnik in Trbovlje ter RTH izdelal Mitja Janc, Arhitekt 314 d.o.o.. Občina Trbovlje je navedeno strokovno podlago v celoti povzela v vsebini novega prostorskega načrta, zato je po sprejetju OPN možno izvesti vse, v strokovni podlagi predvidene, prostorske ureditve. Za posamezno območje bo predhodno potrebno izdelati podrobnejši prostorski načrt, katerega pripravo vodi občina, ob ustreznem dogovoru, pa ga lahko tudi financira oziroma sofinancira. Občina lahko pomaga tudi pri pridobivanju potrebnih uporabnih dovoljenj in soglasij ter povezovanju z drugo turistično, kulturno in športno rekreativno ponudbo občine, v smislu javno zasebnega partnerstva. Ena izmed glavnih investicij za razvoj rudarske in turistične infrastrukture je tudi obnova objektov Njive, za katero pa smo v fazi usklajevanja vsebin, ki bi bile primerne za izvedbo. v tem trenutku je na potezi RTH, saj mora površine še sanirati. Le sanirane površine bomo lahko urejali in tržili v turistične namene.

Novoletno okraševanje: kdaj se bo začelo, koliko bo stalo, koliko je lani, kaj novosti?

Letos smo v proračunu namenili 19.000 EUR za novoletno okrasitev. Izvajalec je že začel z obešanjem lučk, ker je s tem kar precej dela. Nekaj stvari bo na novo; okrašen bo rudarski voziček na mostu čez Savo, obok čez cesto v Bevškem, postavljena bo praznična vasica na travniku pred pošto, pa še kakšno presenečenje. Pri okrasitvi bodo sodelovali tudi najmlajši osnovnošolci iz vseh treh osnovnih šol. Lučke bomo prižgali pred Miklavžem (v petek, 4.12.).

Je datum podrtja bukve pred občino že znan in znesek?

Izvajalec je izvedel posek bukve v parku pred občinsko zgradbo, izkop panja in zasutje z zemljo v soboto in nedeljo, 14. in 15. novembra 2015.

 

13. 11. 2015

Urša Kmetec, ZON


Pozdravljeni,

 

prosim za kratko informacijo, kdaj naj bi bila dokončana dela na Opekarni. Zakaj so se dela zavlekla?

 

Imate morda tudi primerno skico, kako naj bi potekala dela na Opekarni (parkirišče) prihodnje leto, in okvirno kdaj in kaj?

 

Občina Trbovlje v sklopu urejanja mesta zaključuje investicijo ceste na Opekarno. Ob prenovi ceste smo želeli urediti tudi določena mesta ob cesti, ki jih je načel zob časa ali pa so bila neurejena. Tako bomo uredili plato ob opornem zidu, kamor bomo postavili tudi klopi ter zasadili zelenje. Zaradi dodatnega urejanja ter velikega števila deževnih dni v oktobru, bo investicija zaključena do 20. 11. 2015.

 

V zvezi z izvedbo druge faze rekonstrukcije ceste pa je zaenkrat še preuranjeno govoriti v kakšni meri se bo le-ta izvajala, saj je potrebno najprej sprejeti proračun Občine Trbovlje za leto 2016.

 

Obveščamo vas tudi, da bo v ponedeljek, 16. in torek, 17. novembra 2015 zaradi zaključevanja del obnove ceste – asfaltiranja,  potekala popolna zapora cestišča za ves promet na relaciji Trg revolucije (kupola) – Opekarna (športna dvorana Polaj). S tem bomo poskrbeli za to, da bodo dela kvalitetno in hitro zaključena.

Obveščamo tudi, da v ponedeljek, zaradi popolne zapore ceste na Opekarno, »Terezn'čan« ne bo vozil.

Občanom se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje.

 

3. 11. 2015

Sabina Lokar, Dnevnik

 

Lepo pozdravljeni,

 

župani obdravskih občin so včeraj med drugim razpravljali o ukrepih za gospodarsko šibke regije, in sicer naj bi se v proračunu države sredstva za spodbujanje gospodarstva v teh regijah občutno zmanjšala:

 

·         Župani so razpravljali o uresničevanju in spreminjanju ukrepov za pospeševanje gospodarstva na vseh slovenskih problemskih območjih s posebnim obzirom na problemskem območju Maribora z okolico. Pri tem ugotavljajo, da država bistveno zmanjšuje sprejete obveze iz leta 2013. Za izvajanje ukrepov in instrumentov vseh štirih problemskih območij z visoko brezposelnostjo (Pomurje, Pokolpje, Radeče-Hrastnik-Trbovlje, Maribor s širšo okolico) naj bi bilo v predlogu proračuna RS predvideno zgolj 8,1 mio EUR za leto 2016 in 3,8 mio EUR za leto 2017. Županom se zdi zmanjševanje nesprejemljivo, saj ocenjujejo, da se bo glede na začetno neizvajanje programa in sedanje stanje, v regijo steklo znatno manj sredstev.

 

Zanima me, ali ste seznanjeni s temi spremembami, kaj konkretno je v načrtu za Zasavje (kateri ukrepi in tudi kolikšno zmanjšanje sredstev zanje) in kako komentirate takšne poteze države? Premier Cerar je denimo pred letom dni posebej za Zasavje ustanovil delovno skupino, ki bi regijo z razlličnimi predlogi potegnila iz krize, ampak za to bodo najbrž potrebne tudi (višje) finančne spodbude?

 

Kakšne posledice lahko regiji prinese zmanjšanje sredstev za spodbujanje gospodarstva?

 

Občina Trbovlje ostro nasprotuje načrtovanim spremembam in nižanju sredstev v okviru Programa konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje 2013–2018 (Ukrep 1). V skladu s sklepom Vlade RS z dne 25. 7. 2013 so bila za Ukrep 1 predvidena sredstva v višini 13.374.000 EUR.

Predlog proračuna RS za 2016, 2017 in 2018 predvideva za Ukrep 1 sredstva v višini 7.698.759 EUR, kar predstavlja zmanjšanje za 5.675.242 EUR oziroma 42,2 %.

Dodatno zaskrbljujoča je sprememba razporeditve sredstev po strukturi (instrumenti). V predlogu proračuna RS za 2016, 2017 in 2018 se povečujejo sredstva za program Podjetno v svet podjetništva (PVSP), medtem ko sredstva za instrument Investicije v razvoj za gospodarske družbe v teh letih sploh niso več predvidena, kar je po mnenju občine Trbovlje nesprejemljivo (prvotno predvidena v višini 4.344.055 EUR).

Občina Trbovlje je slabo prometno dostopna, brez povezave na avtocestno omrežje in se sooča s pomanjkanjem prostora za razvoj srednjih in večjih industrijskih obratov, zato so Investicije v razvoj gospodarskih družb eden od nujnih pogojev za obstoj in širitev še obstoječih malih in srednjih gospodarskih družb ter privabljanje novih. V občini Trbovlje ni niti ene velike gospodarske družbe več (vsaj 250 zaposlenih), kar je prvič v industrijski dobi.

Občina Trbovlje se trenutno sooča z eno najtežjih gospodarskih in socialnih situacij v zgodovini. Stopnja registrirane brezposelnosti že več kot dve leti presega 20 %, stopnja brezposelnosti med mladimi presega 40 %, prejemnikov socialnih pomoči je 170 % več od slovenskega povprečja.

Regionalni BDP je najnižji prav v Zasavski regiji in dosega le še 64,2 % slovenskega povprečja (2012). Zasavska regija je po stopnji razvitosti padla iz 8. na predzadnje 11. mesto v prehodu iz programskega obdobja 2007-2013 v obdobje 2014-2020. Regija se ne uspe prestrukturirati in nadomestiti izpada nekdanjih gospodarskih stebrov - rudarstva in energetike, ki jih je država ukinila.

Občina Trbovlje glede na navedeno apelira, da se v predlogu proračuna RS za 2016, 2017 in 2018 zagotovijo vsa predvidena sredstva za problemsko območje "HRT", tako po višini, kot po strukturi.

V nasprotnem primeru bodo negativne posledice nepopravljive. Regionalni BDP se bo še naprej zniževal, razlike v razvitosti zasavske regije v primerjavi z ostalimi pa dodatno povečevale, kot smo temu priča zadnjih 15 let.

 

10. 11. 2015

Romana Beravs, Radio Kum Aktual

Vidim da zunaj že krasijo, rabim samo podatek, koliko občina letos namenja za novoletno okrasitev in če bo kaj na novo.

 

Letos smo v proračunu namenili 19.000 EUR za novoletno okrasitev. Izvajalec je že začel z obešanjem lučk, ker je s tem kar precej dela. Nekaj stvari bo na novo; okrašen bo rudarski voziček na mostu čez Savo, obok čez cesto v Bevškem, postavljena bo praznična vasica na travniku pred pošto, pa še kakšno presenečenje. Pri okrasitvi bodo sodelovali tudi najmlajši osnovnošolci iz vseh treh osnovnih šol.

Lučke bomo prižgali pred Miklavžem (v petek, 4.12.).

 

 

6. 11. 2015

Polona Malovrh, DELO

Voda iz vodovoda tudi za prebivalce Ob železnici

- za koliko ljudi točno gre in kje približno je to območje (na levem bregu Save proti Zagorju?)
Porabniki posamezne stanovanjske hiše (vseh skupaj je 14 hiš) Ob Železnici - Trbovlje so oskrbovani s pitno vodo deloma iz javnega vodovoda Trbovlje (8 objektov), oziroma se oskrbujejo individualno iz kapnic (6 objektov). Na novo bo priključeno šest objektov in 11 prebivalcev po naših podatkih, 8 objektov z 12. prebivalci je že bilo priključenih na vodovod in se jim bodo obnovili hišni priključki.


- koliko je investicija vredna in kdo jo izvaja?
Občina Trbovlje je za vodovod izvedla javni razpis. Prispelo je pet ponudb. Izbrana je bila najugodnejša ponudba KOP BREŽICE d.d., ki nastopa s partnerjem SEKOPT d.o.o., Trbovlje. Vrednost ponudbe je 65.152,54 EUR brez DDV. Dne 12.10.2015 je bila uvedba izvajalca v delo. Skrajni rok za dokončanje del je 6.1.2016. Sekopt d.o.o. je z deli pričel že prejšnji teden in sicer iz smeri Zagorje proti Trbovljam.


- iz katerega vodnega vira/zajetja bo voda? Kolikšna je/bo približno predvidena poraba?
Od priključka na obstoječ javni vodovod, ob obstoječem črpališču ob vrtini VT - 0 (v bližini železniške postaje Trbovlje) ter do obstoječega zadnjega stanovanjskega objekta ob železnici v občini Trbovlje v smeri proti Zagorju se predvideva gradnja novega javnega vodovoda za potrebe pitne in sanitarne vode za porabnike v obstoječih stanovanjskih objektih. Trasa novega vodovoda bo potekala po robu glavne dovozne ceste in lokalnih dovoznih poti do posameznih obstoječih stanovanjskih objektih in bo vkopana v globini 80 do 90 cm zaradi skalnatega terena. Dolžina trase vodovoda vodovoda bo cca 2800 m od tega cca 1000 m za hišne priključke. En objekt, ki še ni bil priključen na javni vodovod se bo napajal preko hidro bloka (preko hidro črpalke), ker je nivo objekta višje kot nivo rezervoarja Ačkun lociranega na Nasipih iz katerega se napaja vodovod ob železnici. Požarna voda za obstoječe stanovanjske objekte se bo zagotavljala iz obstoječih individualnih kapnic ob objektih oziroma z gasilskimi cisternami krajevnih gasilskih enot. Kapnica se bo polnila z meteorno vodo s strešin obstoječih objektov oziroma z novega javnega vodovoda.


- prosim tudi za podatke o vodovodih Dobovec in Čeče - v kateri fazi dogovarjanj s KS  ste? Kdaj ju bo prevzela Komunala? Na kolikšna in na katera vlaganja še računate tako na Dobovcu kot v Čečah? Koliko in kdo je doslej vlagal v obstoječa sistema?

Vodovod Čeče

Občina Trbovlje ima namen dograditi in usposobiti vodovodni sistem v Čečah ter ga predati v najem in upravljanje JP Komunali Trbovlje d.o.o. V letu 2013 smo pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodohrana Katarina, ki je bil zgrajen v letu 2014. V letu 2014 smo naročili izdelavo PID obstoječega vodnega sistema v Čečah. V letu 2015 smo pričeli z urejanjem premoženjskih zadev in obnovo vodovodnega sistema na območju vodovoda Čeče, s čimer bomo nadaljevali še v letu 2016, po končanih aktivnostih bomo vodovodni sistem prenesli v najem JP Komunali, d.o.o.. Občina Trbovlje je v vodovodni sistem Čeče do zdaj vložila že 295.802 evrov
Vodovod Dobovec

Termoelektrarna Trbovlje je lastnik in upravljalec lastnega sistema pitne vode, s katerim poleg potreb TET napaja KS Dobovec in dislocirane enote, ki so v upravljanju RTH.

TET je v postopku likvidacije, njihove potrebe oskrbe s pitno vodo so se bistveno zmanjšale, zaradi postopka likvidacije ne bodo mogli več zagotavljati finančnih sredstev za vzdrževanje in upravljanje vodovodnega sistema. Občina Trbovlje bo morala prevzeti ta vodovod ter stroške vzdrževanja vodovoda, da bo lahko zagotovila nemoteno oskrbo s pitno vodo krajanom na Dobovcu. Pred prevzemom bo potrebno obstoječ vodovod pregledati, preučiti možno predelavo (za samo zagotavljanje pitne vode za KS Dobovec je predimenzioniran).

Prav tako bo morala Občina usposobiti obstoječi sistem vodooskrbe na Dobovcu za prenos v najem in upravljanje JP Komunali Trbovlje d.o.o. Trenutno smo v fazi podpisovanja pogodbe o prenosu.

Občina Trbovlje je do zdaj vložila 488.464,44 evrov za izgradnjo vodovoda I. in II. faze na Dobovcu.


- Koliko ljudi bo v teh zaselkih priključenih na vodovod v končni fazi in koliko v vseh Trbovljah?
V naselju Čeče (Čeče, Ostenk, Ojstro-del) cca 550 ljudi, Dobovec (Dobovec, Škofja Riža, Završje, Župa, Ključevica-del) cca 450 ljudi v vseh Trbovljah 16.380 ljudi od 16490 po statističnih podatkih o prebivalcih za leto 2015.


- Zanima me, ali bodo morda po prevzemih teh vodovodov še obstajale sive lise v vodooskrbi v Trbovljah?
Z lastnimi zajetji oziroma vaškim vodovodom se bo še vedno oskrbovalo cca 110 ljudi s področja Vrhe, Knezdol -del (Liza, Podmeja, Svine), področje Dobovca (Lontovž, Kum, del Ključevice).

 

 

6. 11. 2015

Urša Kmetec, ZON

 

Pošiljamo vam odgovore na vprašanja, katera so pripravili na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Zasavje ter delno na Občini Trbovlje

1- koliko je evidentiranih divjih odlagališč v občini?
MIR Zasavje in občina ne vodita evidence o divjih odlagališčih. Vsekakor se v zadnjih letih ne pojavljajo večja odlagališča, bolj gre za odlaganje komunalnih odpadkov na določenih lokacijah. V primeru, da ob rednem pregledu mesta ali na podlagi prijave ugotovimo nepravilno odložene komunalne odpadke, naložimo kršitelju z pozivom ali odločbo odstranitev le-teh. V primeru da kršitelja ne ugotovimo, je dolžan odpadke odstraniti lastnik zemljišča.



2- kje so ta divja odlagališča?
Lokacije, na katerih najdemo komunalne odpadke so pogosto na degradiranih rudniških površinah. Velikokrat je do odlagališč tudi nemogoč ter nevaren dostop, npr. v raznih kotanjah.



3- katerih odpadkov je največ na divjih odlagališčih (gradbeni odpadki)?
Pogosti so gradbeni odpadki kot posledica adaptacije stanovanj in pa kosovni odpadki, bela tehnika ipd. V primeru, da gre za gradbene ali nevarne odpadke, je pristojna okoljska inšpekcija RS.



4- kakšne ukrepe izvajate na področju divjih odlagališč?
Občasno organiziramo čistilne akcije, v okviru katerih posamezniki čistijo tudi divja odlagališča. Predvsem gre tu za odlagališča v primestnih krajevnih skupnostih in pa struga Trboveljščice. V mestu pa sproti odstranjujemo odpadke na osnovi Odločb MIR-a, saj imamo za ta namen tudi rezervirana sredstva v proračunu. Izvajalec za čiščenje pa je Komunala Trbovlje. Si pa želimo, da bi se vsak občan zavedal tega, da se smeti ne odlaga v naravo ter s tem pripomogel h čistemu okolju.



5- kakšne so kazni za tiste, ki odlagajo odpadke na črno?
Globe predpisuje Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trbovlje (UVZ št. 35/08).



6- se problem zmanjšuje/povečuje?
S področja nadzora MIR Zasavje ugotavljamo, da je število odloženih odpadkov v naravi manjše kot pred letom 2009, zelo pogosto pa je nepravilno odlaganje kosovnih odpadkov na zbirnih in odjemnih mestih za MKO na nekaterih lokacijah.
 

 

3. 11. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Imam vprašanje o odpisu dolgov – koliko vlog ste dobili na občino? Se da že kaj o tem povedat?

Občina je bila podpisnik sporazuma le kot ustanoviteljica javnih zavodov v katerih se odpisuje dolg. Vloge so zbirali zavodi; šole, vrtci, ... torej tisti, kjer je dolg dejansko nastal.

Prvi sestanek na to temo bomo imeli sredi novembra in takrat bodo znana tudi dejstva, ki jih omenjate. Naj vas spomnimo, da imamo časa vse do januarja - kot veleva predlog zakona.
 

 

3. 11. 2015

Sabina Lokar, DNEVNIK

 

Koliko vrtičkarjev ima v najemu vrtove (koliko je torej vrtov) in kakšna je višina najemnine? Kakšen je mesečni znesek?

Trenutno je 340 najemnikov, višina najemnine je odvisna od najete površine, ki se razlikuje, saj ne gre za tipske vrtove. Najemnina se zaračunava enkrat letno in je 0,43 Eur / m2. Največja najemnina je 170 eur na leto.

Komu gre najemnina in za kaj jo prejemnik porabi?

Sredstva najemnine so del integralnega proračuna in vnaprej niso razporejena.    

Koliko približno bo treba vložiti v ureditev posameznega vrtova?

Občina predpisuje, kaj je na vrtičkih dovoljeno in kaj ni dovoljeno. Koliko bo stala ureditev posameznega vrta bo seveda odvisno od tega, kako je vrt že urejen. Območje Trim steze, ki ga bo Občina kot prvega uredila bo stalo okvirno med 30.000 in 40.000 tisoč evrov. Pri tem se bo urejalo poti med vrtovi, vodovodna napeljava z vodnjaki, skupen prostor za druženje, informativne table, zloženke, ter živa meja okrog celotnega območja.

Kdo bo moral kriti investicijo, lastniki sami ali bo kaj pripomogla tudi občina? Koliko in kaj konkretno?

Od najemnikov se zahteva odstranitev nedovoljenih ograj, odstranitev odpadkov, upoštevanje pravil iz zloženke, ki so jo dobili le najemniki vrtov na Trim stezi, kjer se bo območje kot prvo urejalo. Občina bo financirala ureditev celotnega območja vrtov na Trim stezi, glede posameznih vrtov pričakujemo od najemnikov, da upoštevajo pravila in tisto, kar ne sodi na vrtove odstranijo. V ta namen bo Občina krila tudi odvoz odpadkov.

Ali bo občina glede na socialne razmere v občini kako drugače obravnavala tiste, ki si morda ureditve vrta ne morejo finančno privoščiti?

Občina ne zahteva ureditve vrtov v obsegu, ki bi zahtevalo velike finančne obveznosti za nejmnike, ampak predvsem to, da odstranijo tisto, kar na območje vrtnarjenja ne sodi. To so odpadki, nedovoljeni materiali. Po novem prostorskem načrtu so dovoljeni objekti kot so vrtne ute, lope, nadstrešnice določene dimenzije. Večji objekti pa seveda na območje vrtov ne sodijo in niso dovoljeni.

Kakšni ukrepi bodo sledili za tiste, ki vrtov ne bodo uredili v skladu z vašimi smernicami? Lahko v tem primeru sledijo odpovedi najemnih pogodb in iskanje novih najemnikov? Po kakšnem sistemu?

Najmeniki so dolžni spoštovati določila najemnih pogodb in se ravnati v skladu s smernicami. Kot tudi piše v najemni pogodbi, v kolikor najemnik ne spoštuje določil najemne pogodbe, se lahko najemna pogodba prekine.

V preteklosti je bilo že kar preses pobud in predlogov, kjer bi se še lahko uredile vrtičkarske cone. Koliko je interesa med občani za kaj takšnega in ali je posledično kakšen od predlogov v načrtu za realizacijo? Če da, prosim za konkretne podatke na katerih lokacijah, koliko vrtov, kdaj bi pričeli z urejanjem, kolikšna je višina investicije, kakšen bo sistem odajanja…

Zaenkrat ima Občina namen pristopiti k urejanju obstoječih lokacij vrtov.

 

3. 11. 2015

Urša Kmetec, ZON

Kje so lokacije občinskih vrtov, koliko površin zavzemajo?
Večje lokacije vrtov so na območju pod Kovinarsko šolo, Loška cerkev, Špajzer, Šuštarjeva (več lokacij), Terezija, pod Trim stezo. Manjše število vrtov je tudi n območju pod glasbeno šolo, Pod Ostrim vrhom, Pod toplarno, Žabjek, Neža, Ojstro, Vodenska cesta, Trg Franca Fakina, Gimnazijska cesta, C. Tončke Čeč. Tu gre predsvem za posamezne vrtove ob stanovanjskih hišah.

Koliko je najemnikov občinskih vrtičkov v Trbovljah?
Trenutno je 340 najemnikov.

Kolikšna je najemnina?
Najemnina se zaračunava enkrat letno in je 0,43 Eur / m2.

Kakšne bodo sankcije, če vrtički ne bodo urejeni po določenih smernicah?
Najmeniki so dolžni spoštovati določila najemnih pogodb in se ravnati v skladu s smernicami. Kot tudi piše v najemni pogodbi, v kolikor najemnik ne spoštuje določil najemne pogodbe, se lahko najemna pogodba prekine.
 

 

2. 11. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Zanima me, koliko je občina plačala za nakup zemljišča pred Pošto (in Dm-jem).

 

Za parcele št. 812/18, 812/19, 812/20, 812/21, vse k.o. Trbovlje, v skupni kvadraturi 928 m2, je Občina Trbovlje plačala 23.752,16 EUR.

 

2. 11. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Ali bi bilo mogoče dobili podatek o ceni fitnesa na Kipah? Koliko je občinskega denarja in koliko ste dobili na razpisu?

Skupna bruto vrednost je 16.909 €, sofinanciranje Fundacije za šport (razpis) 6.930 €.

 

28. 10. 2015

Neža Šabanovič, ZON

 

Videla sem, da ste preuredili AP po Trbovljah. Zanima me koliko je preureditev stala (brez nove postaje v Gabrskem)?

Kako to, da ste postavili novo postajo v Gabrskem, verjetno namenoma pred prihajajočimi prazniki. Koliko je stala in koliko od tega je prispevala komunala, koliko občina.

 

Občina Trbovlje je namenila 2.400 EUR za ureditev avtobusnih postajališč, za postavitev nove avtobusne postaje ter info postaje na pokopališču in preureditev stare smo porabili cca 18.000 EUR, za kar smo namenili sredstva najemnine za gospodarsko infrastrukturo, ki jo je dolžna plačevati Komunala Trbovlje Občini. Investicijo je izvedla Komunala Trbovlje.

 

 

28. 10. 2015

Neža Šabanovič, ZON

Lani so ob 1. novembru na pokopališču prodajali tudi balone, menda kokice ipd. Ali je občina tudi letos komu dala dovoljenje za postavitev stojnic. In, če - komu, pod kakšnimi pogoji?

Dovoljenje smo dali za projekt "Manj svečk za manj grobov" in za peko ter prodajo kostanja.

Za ostale stvari (prodajo sadja,....) nismo izdali soglasja.

 

27. 10. 2015

Romana Beravs, Radio Kum Aktual

Kdo je izvajalec del vodovoda Ob železnici ? Je že pričel z deli ? Koliko prebivalcev bo  dobilo vodo iz pipe , oziroma koliko je takšnih, ki se zdaj oskrbujejo na drugačne načine ?

 

Porabniki posamezne stanovanjske hiše (vseh skupaj je 14 hiš), Ob Železnici  - Trbovlje, so oskrbovani s pitno vodo, deloma iz javnega vodovoda Trbovlje (8 objektov), oziroma se oskrbujejo  individualno iz kapnic (6 objektov). Obstoječ vodovodni priključek iz javnega vodovoda za del stanovanjskih hiš je star in dotrajan, neustreznih dimenzij, da bi lahko zagotovil ustrezno vodooskrbo. Potrošniki, ki so priključeni na obstoječ vodovod so oskrbovani s pitno in sanitarno vodo. Trasa obstoječega javnega  vodovoda poteka po strmem pobočju, neurejeno izven obstoječih poti,  vezan je  neposredno na črpališče Zvezni rov, voda se prečrpava direktno v vodovodno omrežje. Vzdrževanje vodovoda je tako praktično nemogoče, oziroma zelo oteženo.

 

Od priključka na obstoječ javni vodovod, ob  obstoječem črpališču ob vrtini VT - 0 (v bližini železniške postaje Trbovlje) ter do obstoječega zadnjega stanovanjskega objekta ob železnici v občini Trbovlje v smeri proti Zagorju je predvideva gradnja novega javnega vodovoda za potrebe pitne in sanitarne vode za porabnike v obstoječih stanovanjskih objektih. Trasa novega vodovoda bo potekala po robu glavne dovozne ceste in lokalnih dovoznih poti do posameznih obstoječih stanovanjskih objektih in bo vkopana v globini 80 do 90 cm zaradi skalnatega terena. Dolžina trase vodovoda vodovoda bo cca 2800 m od tega cca 1000 m za hišne priključke. En objekt, ki še ni bil  priključen na javni vodovod se bo napajal preko hidro bloka  (preko hidro črpalke), ker je nivo objekta višje kot nivo rezervoarja Ačkun lociranega na Nasipih iz katerega se napaja vodovod ob železnici. Požarna voda za obstoječe stanovanjske objekte se bo zagotavljala iz obstoječih individualnih kapnic ob objektih oziroma z gasilskimi cisternami krajevnih gasilskih enot. Kapnica se bo polnila z meteorno vodo s strešin obstoječih objektov oziroma z novega javnega vodovoda.

 

Občina Trbovlje je za omenjeni vodovod izvedla javni razzpis. Prispelo je pet ponudb. Izbrana je bila najugodnejša ponudba KOP BREŽICE d.d., ki nastopa s partnerjem SEKOPT d.o.o., Trbovlje. Vrednost ponudbe je 65.152,54 EUR brez DDV. Dne 12.10.2015 je bila uvedba izvajalca v delo. Skrajni rok za dokončanje del je 6.1.2016. Sekopt d.o.o. je z deli pričel že prejšnji tedenin sicer iz smeri Zagorje proti Trbovljam. Na novo bo priključeno  šest objektov, kot je že omenjeno zgoraj in 11 prebivalcev po naših podatkih, 8 objektov z 12. prebivalci je že bilo priključenih na vodovod in se jim bodo obnovili hišni priključki.

 

 

27. 10. 2015

Neža Šabanovič, ZON

Na zadnji seji je bilo rečeno, da boste 30.000 evrov namenili za obnovo Mehanike. Čemu konkretno je namenjen ta znesek in kdaj boste s obnovo začeli?

Ropotarn'ca že pripravlja svoje prostore, bo letos še kdo vstopil v ta projekt, ali dogovori tečejo bolj v smeri prihodnjega leta?

 

Znesek je namenjen pridobitvi projektne dokumentacije za izvedbo projekta Mehanika - center podjetništva in kreativnih industrij.

Letos ni v načrtu, da bi objekt Mehanike dali še komu v uporabo.

 

26. 10. 2015

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

še dodatno vprašanje, kam boste namestili uporabnike stavbe Bevško 12a v vmesnem času, preden bo torej na voljo obnovljena bivalna enota Bevško 19?

Kolikšno najemnino plačujejo uporabniki bivalnih enot?

 

Uporabniki stavbe Bevško 12 a bodo ostali v tej stavbi vse do ureditve stavbe Bevško 19. Najemnina oz. uporabnina  bo določena po obnovi stavbe.

 

23. 10. 2015

Urša Kmetec, ZON

Bivalne enote Bevško:

 - kdaj občina načrtuje ureditev bivalnih enot Bevško?
- koliko enot in kakšnih bo na voljo oz. za koliko uporabnikov?
- koliko bo stala ureditev?
- po kakšnih kriterijih bodo izbrani uporabniki?
- zakaj se je občina odločila za ureditev bivalnih enot, zakaj se ni odločila za ureditev samskega doma?

Industrijska cona Bukova gora:

- kakšni so načrti?
- kolikšna bo površina?
- koliko parcel bo za odkup?
 -kakšne dejavnosti naj bi bile v industrijski coni?
- je že primerno komunalna opremljena?
- kdaj se bo pričela tržiti?
- že imate interesente? Kaj boste storili v primeru, da zanimanja za odkup ne bo?
- koliko bo stalo urejanje industrijske cone?
- zakaj ste se odločili za industrijsko cono?

 

Stavba, v kateri bodo urejene bivalne enote, se je začela urejati v mesecu septembru. Investicijski posegi v stavbo naj bi bili končani do konca meseca novembra, vse ostalo, kar je še potrebno urediti za delovanje stavbe, pa do pomladi naslednjega leta. V začetku poletja naj bi stavba začela delovati oz. bi življenje uporabnikov v njej steklo po predvdidenem sistemu.

V stavbi bo na voljo 8 bivalnih enot s skupno kopalnico, sanitarijami in kuhinjo ter dnevnim prostorom, bodo pa eno ali večposteljne ter dve ločeni enoti s samostojno kuhinjo, kopalnico in sanitarijami. Stavba bo na voljo za predvidoma 12 oseb.

Proračunska sredstva, ki jih namenjamo za ureditev bivalnih enot znašajo  v letu 2015, 50.000 EUR.

Uporabniki stavbe bodo dosedanji uporabniki stavbe Bevško 12 a, ki jo bomo v letu 2015 porušili ter ostali, ki bodo za dodelitev bivalne enote podali vlogo. Oblikoval se bo seznam, enote pa se bodo dodeljevale po vrstnem redu. Gre za začasno reševanje stanovanjskega problema posameznika oz. družine s ciljem ponovne integracije v družbo.

Občina se je odločila za ureditev bivalnih enot v stavbi Bevško 19 zato, ker bi bil vložek v stavbo Samskega doma nesorazmerno visok glede na namen.


Glede industrijske cone Bukova gora pa se prosim obrnite na RTH, na vprašanja lahko odgovorajajo samo oni, saj so oni lastniki zemljišča imajo ta projekt v svojih razvojnih načrtih.

 

23. 10. 2015

Polona Malovrh, DELO

Imam nekaj vprašanj v zvezi z vrtcem oz. šolo na Dobovcu. Naslavljam jih na občinsko in na vrtčevsko vodstvo.

Zanima me, kaj sta vodstvi občine in Vrtca Trbovlje storili za to, da bi 14 otrok na Dobovcu imelo kosilo? Krajani trdijo, da želijo imeti kosilo za otroke, da so svoje želje povedali Vrtcu, a kosila ni.  Zanima me, zakaj ne, kaj je razlog in ali ima občina/Vrtec morda tudi rešitev?

Junija je bil problem, ker bi 15 let stari kombi trboveljskega vrtca potreboval kar 45 minut v eno smer, da bi otrokom dostavil obrok. Sledila je dobra novica, da je na pomoč priskočila občina Trbovlje, ki je ponudila svoje vozilo, ki bi tudi po 1. juniju omogočilo pravočasno dostavo hrane otrokom v vrtec v Dobovcu.

Kolikokrat je občinsko vozilo dostavilo obroke na Dobovec? Ali je bila to malica ali kosilo?

Predsednik KS Jamšek je za Delo izjavil, da v projekciji občine oz. Vrtca dobovškega vrtca s februarjem ali marcem 2016 tako in tako ne bo več, torej tudi težava odpade. Ali to drži? Če nameravate vrtec ukiniti. me zanima, kaj nameravate z otroki?

Kakšne načrte ima občina s podružnično šolo oz. vrtcem na Dobovcu? Zanimajo me tudi njihovi stroški.

 

Karmen Štrancar Rajevec, RA Slovenija

Prosim, za odgovor zakaj za 14 otrok vrtca in osnovne šole na Dobovcu ni kosila, se bo v tem šolskem letu kaj spremenilo.

 

Občina Trbovlje je dne 3. 8. 2015 Vrtcu Trbovlje posredovala sklep k oblikovanju oddelka v enoti Metuljček na Dobovcu za šolsko leto 2015/2016 z vsebino, da se:
- določi nižji normativ števila otrok v oddelku, t. j. 6 otrok, čeprav je normativ za heterogen
  oddelek, kot je na Dobovcu, od 14 do 19 otrok;
- bo izvajal poldnevni program z zajtrkom, in sicer med 7.00 in 13.00;
- sklep uporablja za šolsko leto 2015/2016.

Ker vrtec razpolaga s podatki o starših, smo jih prosili, da kopijo sklepa vročijo staršem vseh šestih vpisanih otrok. Do 31. avgusta, torej do zadnjega dne počitnic, nismo ne mi in ne vrtec dobili nikakršne pripombe v zvezi s tem s strani staršev vključenih otrok. Enako je bilo določeno tudi za preteklo šolsko leto, vendar je zaradi pritiska staršev vrtec izpeljal zadevo tako, da je z notranjimi rezervami in prerazporeditvami delavcev zagotavljal dostavo kosil in razdeljevanje le-teh, kar pa v letošnjem šolskem letu glede na organizacijo in sprejeto sistemizacijo ni mogoče. Zaradi sprejete odločitve glede poldnevnega programa z zajtrkom je ravnateljica vrtca obvestila OŠ Trbovlje, da v tem šolskem letu za predšolske otroke ne bo organiziranega kosila, kar posledično pomeni, da tudi kosil za šoloobvezne otroke ne bo. Po zakonu je dolžna šola zagotavljati le malico, kosilo pa je bilo kot neke vrste dodatna ugodnost za šolarje iz razloga, ker sta si vrtec in šola delita prostore v isti stavbi.

Na vseh sestankih s predstavniki KS Dobovec od marca do danes je bilo govora o tem, da bo prihodnje šolsko leto 2016/2017 oddelek Metuljček na Dobovcu deloval, če bo izpolnjen normativ vsaj 10 otrok, sicer pa oddelek do nadaljnjega, torej do izpolnitve normativa miruje. Ni bilo govora o ukinitvi. Na marčevskem sestanku so predstavniki KS Dobovec prosili, da naj občina poskrbi vsaj še za šolsko leto 2015/2016, ker imajo potem leto in pol časa, da najdejo tudi druge rešitve, druge možne oblike varstva otrok. Glede na letošnje leto vključene otroke, naj bi v naslednjem š.l. 2016/2017 ostali le še 3 otroci. Ti pa bi lahko, tako kot otroci iz vseh drugih oddaljenih krajevnih skupnosti, obiskovali program vrtca v eni izmed preostalih štirih enot. Informacija o zaprtju oddelka na Dobovcu je napačna. V mesecu februarju oz. marcu vrtec vsako leto objavi razpis za vpis otrok v vrtec za prihodnje šolsko leto. Tedaj se pridobi tudi prva informacija o tem, koliko otrok bo v vrtcu, koliko tudi v enoti na Dobovcu njihova starost, itd.

V juniju je občina res priskočila na pomoč pri dostavi malic in kosil iz razlogov, kot jih navajate. Otroci iz vrtca so dobili zajtrk in kosilo, šolski pa kosilo. Glede obstoja podružnične šole na Dobovcu ne odloča občina, pač pa pristojno ministrstvo. Po besedah ravnateljice na sestanku v mesecu marcu 2015 podružnična šola ostaja, šolarji pa bodo deležni malice, kot to določa zakon in kot smo zapisali v drugem odstavku tega odgovora.
 

 

22. 10. 2015

Urša Kmetec, ZON


Prosim za podatek, koliko bo stala odstranitev bukve.
Katero drevo nameravate zasaditi na tem mestu?

 

Posek bukve moramo opraviti zaradi varnostnih zahtev in izvajalec, s katerim imamo pogodbo nam bo poslal izračun cene v prihodnjih dneh, tako, da vam ceno lahko javimo naknadno. Glede zasaditve nadomestnega drevesa, pa je le-to predlagano v arborističnem strokovnem mnenju, na osnovi katerega smo se odločili za posek in v Kulturnovarstvenem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki smo ga morali pridobiti. Za nadomestno zasaditev je predlagana ista drevesna vrsta na istem sadilnem mestu, to je rdečelistna bukev (Fagus sylvatica f. pupurea).

 

22. 10. 2015

Urša Kmetec, ZON

Pozdravljeni,

za Zasavske onlajn novice pripravljam prispevek o Prekorškovini.

V občinskem proračunu 2013 je bila načrtovana postavka  ureditev križišča Spar. Izjava občine je bila, da boste na podlagi cenitve g. Prekoršku ponudili odkup nepremičnine.

V letu 2012 naj bi bile v pripravi aktivnosti za pridobitev dovoljenja za rušenje objekta.

- Kje se je zataknilo?
- Zanima me, kašne so trenutne aktivnosti občine na tem področju?
- Zakaj se objekt ni odkupil, rušil v zadnjih dveh letih?
- Koliko je občina ponudila g. Prekoršku za odkup nepremičnine?
- Je možna razlastitev g. Prekorška?

 

V zvezi z urejanjem križišča pri Trgovskem centru Spar naj pojasnimo, da se zadeva trenutno rešuje po sodni poti. V kratkem torej pričakujemo sodbo, na podlagi katere bo mogoče zadevo nadalje reševati.

 

21. 10. 2015

Polona Malovrh, DELO

Spoštovani,

prosim občinske strokovne službe za podatek o številu bolniških v letu

2015 glede na predhodna leta in za razloge bolniške odsotnosti (v smislu

bolezen delavca ali morda nega otroka ...).

 

Število bolniških odsotnosti v občinski upravi Občine Trbovlje skozi vsa leta niha, odvisno je od števila porodniških dopustov, nege družinskih članov, kroničnih bolezni, poškodb pri delu in tudi drugih dejavnikov, tako da sama številka ne predstavlja realnega stanja.

 

 Prav tako delodajalec ni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca, je pa zaradi morebitnega preverjanja upravičene odsotnosti z dela upravičen do seznanitve z dejstvom o obstoju bolniškega staleža in režimom gibanja (ne pa tudi režimom zdravljenja). Podatki o zdravstvenem stanju osebe spadajo med občutljive osebne podatke in zato le-teh ne zbiramo.

 

20. 10. 2015


Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Pozdravljeni,
Prosila bi za podatek, koliko ste odšteli za prenovljeno otroško igrišče na Plevčkovem hribu; koliko je občinskega denarja, koliko donacije?

 

Pozdravljena.

Igralo (plezalo, mreža, lestve), ki ga je naročila Občina Trbovlje je bilo v vrednosti 4.026,61 z DDV.

Igralo (šesterokotno igralo JUNGLE), ki ga je naročila KS Center pa je bilo v vrednosti 12.057,26 EUR z DDV.

Dodatno igralo je naročilo podjetje RUDIS in za njegovo vrednost nimamo podatka.

Lahko vam podamo še nekaj podatkov v zvezi z otroškimi igrišči v letošnjem letu:

Za tekoče vzdrževanje igral in igrišč je v proračunu občine namenjenih 8.000 EUR. Od tega so sredstva namenjena za glavni letni pregled in funkcionalne preglede igral na otroških igriščih, za material za popravia na igriščih, za položitev podlog in verig s sedeži gugalnic (na Trg revolucije 16) ter za ograjo na otroškem igrišču na Trgu svobode.

Za nakup igral pa je v proračunu 8.000 EUR, od tega za igralo s podlogo na Plevčkovem hribu cca. 4.000,00 EUR. Igralo je namenjeno otrokom od 5. leta dalje.
Načrtovanih imamo še cca. 3.400 EUR za gugalnico za osebe z invalidskim vozičkom, ki bo locirana pri igralih v mestnem parku in katere dobavo pričakujemo v kratkem.

Postavitev na Plevčkovem hribu je zaključena, odprtje pa bo danes, 21. oktobra, ob 16. uri, kamor ste prijazno vabljeni. Program prireditve pripravljajo učenci in učenke OŠ Tončke Čeč.

 

20. 10. 2015

Sabina Lokar, Dnevnik

Lepo pozdravljeni,


svet zavoda je izglasoval direktorja, vendar o imenu in podrobnostih molčijo. Prosim za vaš pogled na naslednje zadeve:

Ali boste glede imenovanja direktorja CSD Trbovlje sklicali korespondenčno sejo OS? Bo ta, glede na skrivnostno delovanje zavoda CSD Trbovlje, zaprta za javnost - torej ne bomo vedeli, o kateremu kandidatu se boste seznanili?

Kdaj se bodo sicer občinski svetniki seznanili z rezultati razpisa?

Kako sicer komentirate zelo skope informacije, ki jih svet zavoda (tudi tokrat) posreduje javnosti o svojem delu? Na novinarsko vprašanje, s čim je izbrani kandidat prepričal bolj kot drugi, denimo odgovarjajo le, da je “najbolj izpolnjeval razpisne pogoje”, kaj konkretno naj bi to pomenilo, pa ne želijo pojasniti.

Ali se bo občina zadovoljila s takšno utemeljitvijo oziroma kaj pričakujete od sveta zavoda in kaj nadalje od izbranega kandidata, ki bo vodil CSD Trbovlje?



Korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje ne bo potrebna, saj bo 6. redna seja skladno s terminskim planom sklicana 16. novembra, na njej pa bomo med drugim obravnavali tudi predlog Sveta CSD. Seja ne bo zaprta za javnost, saj za to ni nobenega razloga. S strani CSD Trbovlje smo ravno danes prejeli zaprosilo za predhodno mnenje lokalne skupnosti, v katerem je navedeno, da je Svet zavoda CSD Trbovlje izmed prijavljenih kandidatov izbral za direktorja g. Roka Zupanca. Kandidat bo, tako kot je običajno ob vsakem razpisu, povabljen, da se predstavi Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo nato pripravila predlog mnenja za Občinski svet.

Kot rečeno, v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, po predhodnem mnenju organa lokalne skupnosti.
 

 

16. 10. 2015

Romana Beravs, radio Kum Aktual

Prosim za nekaj podatkov glede ceste Škofja riža- Završje
 
Kaj se je naredilo na 1,3 km dolgi trasi
Koliko so bila vredna dela
Kdo je bil izvajalec

 

Pogodbena vrednost sanacije lokalne ceste LC 423391 Škofja riža-Završje od km 1,179 do km 2,479 je 128.871,51 EUR z DDV.

Izvedlo se je:
odstranitev in odvoz na deponijo dotrajanega asfalta,
izdelava odvodnjavanja ceste (mulde, prepusti),
izdelava novega tampona,
izvedba asfaltne prevleke v debelini 7cm,
montaža jeklene varnostne ograje v dolžini 56 m.

Izvajalec je bilo podjetje AGM Nemec.

 

12. 10. 2015

Vasilij Krivec, Finance

 

Po telefonu ste mi našteli več projektov v obnovo oziroma izgradnjo športnih objektov. Jih lahko naštejete še enkrat?
Po kakšnih kriterijih se odločate tovrstne projekte?
Kako jih financirate?
Koliko ste investirali za te obnove?
Kaj so s tem pridobile ustanove v vaši občini in občani?

  

 

Občina Trbovlje je v preteklih letih vlagala v obnovo oz. izgradnjo športnih objektov, s čemer pa nadaljujemo tudi sedaj. Pred leti smo pri Osnovni šoli Tončke čeč zgradili novo telovadnico, skupaj z učilnicami, s čemer smo omogočili kvalitetno športno dejavnost otrok, mladine in v popoldanskem času tudi drugim interesnim skupinam. Vrednost investicije je znašala 1.440.600 €, financirali pa smo jo tudi s sofinancerskimi sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport.

 

Investirali smo v kompletno obnovo centralnega nogometnega stadiona in atletske steze s tartanom. Travnata površina na nogometnem stadionu je bila slabe kvalitete, zato je bilo treniranje zelo otežkočeno. Tako smo položili umetno travo in uredili sistem odvodnjavanja s čemer smo omogočili kvalitetno vadbo vsem generacijam nogometašev, ki jih v naši dolini ni malo. Del nogometnega stadiona je tudi atletska steza, ki je bila pred obnovo v peščeni izvedbi. Izvedli smo preplastitev s tartansko prevleko, uredili sistem odvodnjavanja, s čemer smo vplivali na povečano interesno dejavnost rekreativnih tekačev in članov atlestkega kluba. Tudi v popoldanskem času je vse več ljudi pričelo uporabljati te površine za rekreacijo. Vrednost investicije v umetno travo je znašala 718.293 €, preplastitev atletske steze pa 155.305 €. Investiciji smo financirali deloma z lastnimi sredstvi, deloma pa s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije za šport RS.

 

Zavod za šport Trbovlje se je tudi prijavil na Fundacijo za šport s programom Postavitev SWO-naprav (street workout – ulična vadba) na športnem parku Rudar Trbovlje. S postavitvijo naprav SWO v bližino nogometnega igrišča in atletske steze se bodo dodatne vadbene enote na športnem kompleksu še zgostile in bo ponudba za športnike še raznovrstnejša in privlačnejša. Vse naprave bodo opremljene s QR kodo.

S postavitvijo naprav za zunanjo vadbo pa nadaljujemo tudi na drugih lokacijah, tako bomo v letošnjem letu zaključili z investicijo v ureditev "Fitnesa na prostem", kjer bomo za 16.900 € postavili naprave za vadbo in predstavlja začetek ureditve širšega športno-rekreacijskega območja med občinama Trbovlje in Hrastnik. Za to investicijo smo se prijavili tudi na Fundacijo za športin prejeli odobrneih 6.900 €.

 

V sklopu Rekonstrukcije in energetske sanacije Osnovne šole Trbovlje, ki smo jo končali v lanskem letu, pa smo investirali v obnovo največje telovadnice v naši občini, kjer smo zamenjali parket, nabavili novo opremo in izvedli energetsko sanacijo. Celotna vrednost izvedenih del rekonstrukcije objekta  je znašala cca. 3 mio €, kar pa smo sofinancirali tudi s sredstvi Eko sklada RS in Evropskega kohezijskega sklada.

 

Odločanje o investicijah temelji na dotrajanosti objektov in na pomembnosti le-teh za vse generacije ljudi. Z investicijami želimo povečati privlačnost objektov za vsakdanjo uporabo in dolgoročno tudi znižati stroške obratovanja.

 

 

 

7. 10. 2015

Sabina Lokar, Dnevnik

 

Lepo pozdravljeni,

 

 

ker polletna realizacija sredstev za socialno varstvo kaže, da ste jih dobro predvideli, me zanima, ali morda obstaja potreba po še večjem fondu za ta namen:

 

1. Javna kuhinja dnevno poskrbi za 20 obrokov. Ali je to glede na interes med občani dovolj oziroma koliko obrokov bi še lahko razdelili dnevno in koliko več sredstev bi to zahtevalo? Kdo so sicer upravičenci do obroka v javni kuhinji?

 

2. Podobno je vprašanje glede kritja zdravstvenega zavarovanja. Ali je 324.000 evrov dovolj ali se je ta vsota morda med letom že spremenila? Je pričakovati, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnjem oz. prihodnjih letih?

 

3. Za novorojence, Karitas in Rdeči križ je skupanj rezerviranih 29.000 evrov. Kako se sredstva delijo med omenjene upravičence? Ste morda že razmišljali, da bi za novorojence namesto paketov staršem pomagali s finančno pomočjo? Koliko je bilo čez leto več (če jih je bilo) prošenj za pomoč na Karitasu in Rdečemu križu, ali lahko vsi pomoči potrebni do nje tudi pridejo? Kako je urejen sistem pri Rdečekm križu, da ta za plače zaposlenih in materialne stroške dobi več kot za pomoč uporabnikom? Koliko je zaposlenih na RK Trbovlje in kaj sodi med materialne stroške?

 

4. Druge humanitarne organizacije prejmejo 17.784 evrov. Katere organizacije so to in ali ta znesek zadostuje za njihovo delo?

 

5. Kako bi sicer ocenili socialno stanje v občini Trbovlje, ali se trendi obračajo (na bolje ali slabše) oziroma kaj je pričakovati v prihodnje? Bo iz občinskega proračuna treba še več sredstev namenjati sociali? Bi morda trende lahko obrnile spodbude za podjetništvo in gospodarstvo? Koliko se sicer ti dve področji med sabo prepletata oziroma vplivata eno na drugo?

 

 

Ker polletna realizacija sredstev za socialno varstvo kaže, da ste jih dobro predvideli, me zanima, ali morda obstaja potreba po še večjem fondu za ta namen:

 

1. Javna kuhinja dnevno poskrbi za 20 obrokov. Ali je to glede na interes med občani dovolj oziroma koliko obrokov bi še lahko razdelili dnevno in koliko več sredstev bi to zahtevalo? Kdo so sicer upravičenci do obroka v javni kuhinji?

 

Ankete o interesu občanov za javno kuhinjo sicer nismo delali, vendar ob spremljanju delovanja le-te nismo zaznali želje občanov po bistvenem povečanju (cena obroka je 3,50 €, kar letno pomeni 1.278,00 € na upravičenca).

Upravičenost do obroka se ugotavlja na osnovi dohodkov, socialnih in drugih razmer upravičenca.   

 

 

2. Podobno je vprašanje glede kritja zdravstvenega zavarovanja. Ali je 324.000 evrov dovolj ali se je ta vsota morda med letom že spremenila? Je pričakovati, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnjem oz. prihodnjih letih?

 

Pri načrtovanju sredstev za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja občanom je treba povedati, da na število upravičencev občina nima vpliva. Le-ti pridobijo pravico do plačila na  pristojnem centru za socialno delo, občina pa je po zakonu zavezanka za plačilo. Za leto 2015 smo načrtovali 300.000,00 €, s prvim rebalansom smo postavko zvišali na 324.000,00 €, pričakovati pa je, da bo do konca leta znesek narastel na 327.000,00 €.

Glede trendov pa lahko podamo kar podatke za pretekla leta, za naprej pa je odvisno od veliko dejavnikov, ki so tesno povezani z zaposlovanjem, z morebitnimi spremembami socialne zakonodaje itd. 

 

Ves čas pa opozarjamo državo oz. pristojne v vladni ekipi, ki se pogaja o povprečnini z občinami na OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBČANOV in na povečevanje te postavke, ki jo mora plačevati občina: v letu 2014 je prišlo do novega tolmačenja sicer nespremenjenega člena glede OZZ - prej je bila do OZZ upravičena oseba - VLAGATELJ vloge pri CSD, ki je izpolnjevala zakonske pogoje za pridobitev denarno socialne pomoči in ni bila zavarovana iz drugega naslova, od novega tolmačenja dalje pa zakonec/partner ne more biti več zavarovan po vlagatelju, pač pa kot družinski član, kar dodatno bremeni občinske proračune. Sredstva za OZZ so v porastu (leto 2012 - 210.890,00 €, leto 2013 - 238.260,00 €, leto 2014 - 304.000,00 €, prvo polletje 2015 - 160.500,00 €).

 

 

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Plan 2015

235.353

252.341

205.178

207.582

131.299

87.430

90.926

204.515

234.625

300.945

324.000

 

 

3. Za novorojence, Karitas in Rdeči križ je skupaj rezerviranih 29.000 evrov. Kako se sredstva delijo med omenjene upravičence? Ste morda že razmišljali, da bi za novorojence namesto paketov staršem pomagali s finančno pomočjo? Koliko je bilo čez leto več (če jih je bilo) prošenj za pomoč na Karitasu in Rdečemu križu, ali lahko vsi pomoči potrebni do nje tudi pridejo? Kako je urejen sistem pri Rdečem križu, da ta za plače zaposlenih in materialne stroške dobi več kot za pomoč uporabnikom? Koliko je zaposlenih na RK Trbovlje in kaj sodi med materialne stroške?

 

Letošnji način obdarovanja novorojenčkov je že spremenjen. Občina se je odločila za obdaritev z darilnimi boni dveh otroških trgovin, Pikapolonice in Baby centra. Polega tega pa staršem podarimo še koledar, katerega avtor je naš občan in prvojunijski nagrajenec g. Jože Ovnik. Ob sami predaji darila pa priredimo slavnostni sprejem pri županji. Letos sta bila že dva, tretji sprejem pa bo v mesecu decembru.


V letošnjem letu je bilo na OZ Rdečega križa Trbovlje v primerjavi z lanskim letom  za 10 % več prošenj za pomoč. Lansko leto so v povprečju pomagali 2000 občanom; pomoč pa lahko dobijo vsi, ki jo potrebujejo in se obrnejo na OZ RKT ali Karitas. Seveda gre za različne oblike pomoči – hrana, oblačila, šolske potrebščine, letovanja, delna poplačila položnic za najemnine, elektriko, komunalne storitve itd.

 

Ugotovitev, da je za plače in materialne stroške namenjenih več sredstev kot za pomoči je napačna. Iz proračuna občina zagotavlja sredstva za plače 2 zaposlenih in materialne stroške (električna energija, komunalne storitve, telefon, pisarniški material) iz ene postavke, sredstva za pomoči občanom so zajeta v drugi proračunski postavki. Plača za tretjo zaposleno je pridobljena iz naslova lastnih sredstev. Rdeči križ namreč pridobi sredstva in pomoč tudi iz drugih virov.  Iz naslova svoje dejavnosti - tečaji prve pomoči, sredstva iz različnih dobrodelnih akcij in prireditev, itd. – OZ RKT nameni za pomoč občanom, vsak dan razdeli viške hrane iz trgovin 50-60 občanom (mesečna vrednost teh viškov je 3.500 €), ne gre pozabiti tudi na delo RK z mladimi, z ekipami prve pomoči, pomoči starejšim, psihosocialne pomoči, itd..         

 

4. Druge humanitarne organizacije prejmejo 17.784 evrov. Katere organizacije so to in ali ta znesek zadostuje za njihovo delo?

 

Po letošnjem javnem razpisu so sredstva prejela društva iz spodnje razpredelnice. Seveda sredstva ne zadoščajo za njihovo delo, vendar tudi ustanovljena niso s strani občine in ni dolžnost občine, da jih v celoti financira, pač pa da delovanje različnih društev spodbuja in tudi delno, v skladu s predpisi, sofinancira. Sicer pa se invalidske in humanitarne organizacije financirajo delno tudi iz sredstev FIHA, donatorskih, sponzorskih in lastnih sredstev.

 

JR 2015 - INVALIDSKE IN HUMANITARNE ORGANIZACIJE

Društvo osteoporoze Trbovlje

Društvo vojnih invalidov Zasavje

Društvo invalidov Trbovlje

Društvo diabetikov Trbovlje

Društvo hrbteničarjev Zasavje Trbovlje

Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjami v duš. Razvoju

Društvo za avtizem DAN

Društvo ledvičnih bolnikov Zasavje

Društvo upokojencev Trbovlje

Župnijska Karitas Trbovlje

Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje

Slovensko društvo za celiakijo - podružnica Ljubljana

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana

Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana

Združenje multiple skleroze Slovenije - Kamniško zasavska podružnica

Društvo zaupni telefon Samarijan

Društvo za zdravilne rastline Zasavje

Ozara Slovenija - nacionalno združenje za kakovost življenja

Društvo psoriatikov Slovenije - podružnica Zasavje

Slovensko društvo transplant

Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Zasavsko društvo za cerebralno paralizo

Klub brigadirjev Zasavja

Jonatan prijatelj - Društvo staršev otrok z rakom

ŠENT - slovensko združenje za duševno zdravje

Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana

Ustanova Mali vitez

Društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave VITA

YHD - društvo za teorijo in kulturo hendikepa

 

5. Kako bi sicer ocenili socialno stanje v občini Trbovlje, ali se trendi obračajo (na bolje ali slabše) oziroma kaj je pričakovati v prihodnje? Bo iz občinskega proračuna treba še več sredstev namenjati sociali? Bi morda trende lahko obrnile spodbude za podjetništvo in gospodarstvo? Koliko se sicer ti dve področji med sabo prepletata oziroma vplivata eno na drugo?

 

Glede na splošno znano dejstvo o že sedemletni finančni krizi, o mačehovskem odnosu države do lokalnih skupnosti, ob vse večji stopnji registrirane brezposelnosti, zapiranju in propadanju podjetij v naši občini, ob vse večjem številu prejemnikov denarno socialne pomoči in s tem povezanih socialnih transferjih, ki pa jih mora kriti v veliki meri kriti občina, čeprav na odločitve nima vpliva, bi težko govorili o še slabšem stanju. Vseskozi na različne načine opozarjamo predvsem pristojne v državi na ukrepe, ki bi razbremenili občinske proračune socialnih transferjev ipd.

 

V zadnjih letih je v vsakoletnem proračunu potrebno nameniti več sredstev za socialne transferje. V letošnjem letu je le-teh že za 3,5 mio €, beležimo vsakoletno cca. 5% rast. Spodbude za podjetništvo in gospodarstvo, ki jih namenja Občina iz svojega proračuna so seveda dobrodošle in koristne za obstoječa in novonastala podjetja v naši občini, ter spodbuda samozaposlovanju in zaposlovanju. Ne moremo pa reči, da bomo s temi spodbudami lahko bistveno pripomogli k izboljšanju socialnega stanja v naši občini. Spodbude Občine so le kamenček v celotnem mozaiku, ki je potreben za izboljšanje socialnega stanja v naši občini.

   

 

8. 10. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Prosim za odgovore na naslednji vprašanji:

 

-          Napovedali ste, da bo fitnes na prostem na Kipah, ki ga bo uredila občina, postavljen do konca septembra. Ker ga še ni, me zanima, do kdaj bo oz. kaj se trenutno dogaja na projektu?

-          Glede Tereznčana: teden dni je odkar je začel poskusno voziti. Zanima me, koliko ljudi se je peljalo z njim v teh prvih vožnjah; torej, kakšno je zanimanje. Zanima me pa tudi, kakšen je vložek občine – koliko ste odšteli za pripravo proge – table, podesti, ipd.

 

Po terminskem planu bi moral biti fitnes na Kipah dokončan do konca septembra, vendar nas je izvajalec 30. 9. 2015 obvestil o zapletih z dobavo opreme in zamudo za tri tedne. Trenutno smo se dogovorili za postavitev klopi in košev za odpadke ter za postavitev razsvetljave.   

 

3. 10 se je s "terezn'čanom" peljalo 27 potnikov, 5.10.  28 potnikov in 7.10. 25 potnikov. Za podeste smo namenili 2.873,10 EUR z DDV, za table pa 1.362,82 EUR z DDV.

 

8. 10. 2015

Urša Kmetec, ZON

 

Pozdravljeni,

 

prosim za kratko informacijo o igralih na Plevčkovem hribu za Zasavske onlajn novice.

Občina jih je postavila v sodelovanju s KS Center, v proračunu je bilo za igrala namenjenih 10.000 evrov. Lahko v prispevku napišem ta znesek?

 

Postavili so jih v podjetju Eco Play.

 

Kateri starostni skupini otrok so namenjeni?

 

Je postavitev igral zaključena oziroma kdaj bo?

 

 

Za tekoče vzdrževanje igral in igriščje v proračunu občine namenjenih 8.000 EUR. Od tega so sredstva namenjena za glavni letni pregled in funkcionalne preglede igral na otroških igriščih, za material za popravia na igriščih, za položitev podlog in verig s sedeži gugalnic (na Trg revolucije 16) ter za ograjo na otroškem igrišču na Trgu svobode.

 

Za nakup igral pa je v proračunu  8.000 EUR, od tega za igralo  s podlogo na Plevčkovem hribu cca. 4.000,00 EUR. Igralo je namenjeno otrokom od 5. leta dalje.

 

Postavitev je načeloma zaključena, odprtje pa skupaj s KS center načrtujemo 21. oktobra, ob 16. uri, kamor boste tudi vabljeni. Program prireditve pripravljajo učenci in učenke OŠ Tončke Čeč.

 

Povemo pa lahko tudi to, da imamo načrtovanih še cca. 3.400 EUR za  gugalnico za osebe z invalidskim vozičkom, ki bo locirana pri igralih v mestnem parku in katere dobavo pričakujemo v kratkem.

 

30. 9. 2015

Urša Kmetec, ZON

1. Kolikšen naj bi bil minimalni promet oz. cca koliko kart bi v poskusnem obdobju morali prodati, da se bo občina odločila subvencionirati 'Terezen'čana tudi v letu 2016? Obstaja o tem, kakšna študija?

2. Kolikšna je višina subvencije Integralu Zagorje za tri poskusne mesece vožnje 'Terezen'čana'?

3. Kdo je projektiral začasna avtobusna postajališča, je lokacijo določila direkcija RS za infrastrukturo ali občina?

4. Nekatera avtobusna postajališča, npr. pri muzeju, bodo v bistvu na vozišču. Ali pričakujete gnečo oziroma zastoje na cesti ob postanku avtobusa (izstop, vstop, plačilo)?

5. Kako uspešna je bila testna vožnja na dan mobilnosti?

 

1. Uvedbo linije "terezn'čan" ni narekovala študija, ampak potrebe občanov, saj v veliki meri pokriva potrebe starejših občanov za vožnjo z mestnim prometom. V letošnjem letu je "terezn'čan" uveden poskusno, rezultati treh mesecev, tako številčni kot finančni, pa bodo osnova za razmislek in odločitev o redni liniji.
2. V drugem predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 je za linijo "terezn'čan" načrtovanih 4.300 evrov, višina prispevka občine bo zmanjšana za znesek voznin.

3. Začasna avtobusna postajališča niso bila projektirana ampak so bila določena na osnovi ogleda Prometne komisije Občine Trbovlje. DRSI tukaj ne igra nobene vloge, saj gre za lokalne ceste.

4. Gneče ne pričakujemo.

5. Na Dan mobilnosti se je sicer s "tereznčanom" peljalo manjše število občanov, a načrtujemo in predvidevamo, da se bo glede na urejena postajališča, napisane vozne rede in table število občanov, ki bodo koristili prevoz, povečalo. Kot vsaka stvar, tudi ta potrebuje svoj čas. Prvi odzivi ljudi pa so zelo pozitivni.
 

 

28. 9. 2015

Polona Malovrh, DELO

glede na zadje podatke o KD Svovobdi in Partizanu prosim županjo za odgovor: ali je morda v katerem od teh primerov razmišljala, da bi dolg krili iz občinskega proračuna - kakor ga je občina MCT-ju? Če je odgovor negativen, me zanima še razlog.


KD Svoboda ima zapadle obveznosti v višini 14.789,00 EUR (za leto 2014 znesek 6.524,53 EUR in za leto 2015 znesek 8.264,63 EUR). V letošnjem letu so poravnali samo izvršilni predlog, tekočih obveznosti pa ne poravnavajo. S predsednikom društva g. Lindičem so dogovorjeni, da po svojih finančnih zmožnostih poravnajo čim več dolga do decembra 2015, po tem datumu pa se bodo dogovarjali za naprej (predstavljen jimm je bil plan prilivov in odlivov za leto 2015).

Zveza športnih društvih Partizan ima zapadle obveznosti v višini 34.644,77 EUR (na tožbi znesek 25.556,43 EUR, kar predstavlja glavnico brez zamudnih obresti in sodnih stroškov – terjatev je zavarovana s hipoteko in za leto 2015 znesek 9.088,34 EUR). Svojih obveznosti tudi ti ne poravnavajo. Vendar pa so v letošnjem letu pristopili k znižanju fiksnih stroškov (priključna moč pri elektriki in ogrevanju, zmanjšanje zabojnikov za smeti). Društvo se zelo prizadeva da bi v svoje prostore dajalo v najem – trenutno potekajo pogovori s tremi kandidati. Tudi pri njih bodo počakali do decembra 2015 v primeru da bodo kaj poravnali.

V kolikor ne bodo prejeli v obeh primerih vsaj delnega plačila do decembra 2015 bodo zoper oba vložili na sodišče izvršilni predlog z zaznambo na nepremičnini.

 

Društvi Partizan in Svoboda sta samostojni pravni osebi, katerih občina ni (so)ustanoviteljica in njun dolg izhaja iz opravljanja njunih dejavnosti oz. iz naslova komunalnih storitev.


Pri MCT-ju pa gre za projekt, sofinanciran iz državnih sredstev. Ustanoviteljica MCT-ja je Občina Trbovlje, ki je tudi sicer zagotovila sofinancerska sredstva za izvedbo investicije.

 

18. 9. 2015

Polona Malovrh, DELO

- Kaj je bilo podlaga njeni odločitvi, da iz proračuna krije dolg javnega zavoda, ki  je neupravičeno uveljavljal za 29.418 evrov izdatkov?
-  TIk pred novo ogrevalno sezono smo. Zato me zanima tudi, kako se  je razpletla zadeva s KD Svoboda in s Partizanom. Ali je občina krila tudi 3400 € dolga KD Svoboda do Komunale? Kako? Koliko dolga še ima KD zdaj, na pragu nove sezone, iz tega naslova?
- Kdo in kako je kril 35.000 € dolga Partizana do Komunale? Koliko dolga še ima Partizan zdaj, na pragu nove sezone do Komunale?
- Po katerih merilih se je županja za pomoč odločala v teh dveh primerih (Svoboda. Partizan) - če je pomoč bila realizirana, seveda?

 

Glede dolžnikov, o katerih sprašujete, smo dobili pojasnilo s strani upnika, JP Komunala Trbovlje in sicer:

KD Svoboda ima zapadle obveznosti v višini 14.789,00 EUR (za leto 2014 znesek 6.524,53 EUR in za leto 2015 znesek 8.264,63 EUR). V letošnjem letu so poravnali samo izvršilni predlog, tekočih obveznosti pa ne poravnavajo. S predsednikom društva g. Lindičem so dogovorjeni, da po svojih finančnih zmožnostih poravnajo čim več dolga do decembra 2015, po tem datumu pa se bodo dogovarjali za naprej (predstavljen jimm je bil plan prilivov in odlivov za leto 2015).

Zveza športnih društvih Partizan ima zapadle obveznosti  v višini 34.644,77 EUR (na tožbi znesek 25.556,43 EUR, kar predstavlja glavnico brez zamudnih obresti in sodnih stroškov – terjatev je zavarovana s hipoteko in za leto 2015 znesek 9.088,34 EUR). Svojih obveznosti tudi ti ne poravnavajo. Vendar pa so v letošnjem letu pristopili k znižanju fiksnih stroškov (priključna moč pri elektriki in ogrevanju, zmanjšanje zabojnikov za smeti). Društvo se zelo prizadeva da bi v svoje prostore dajalo v najem – trenutno potekajo pogovori s tremi kandidati. Tudi pri njih bodo počakali do decembra 2015 v primeru da bodo kaj poravnali.

V kolikor ne bodo prejeli v obeh primerih vsaj delnega plačila do decembra 2015 bodo zoper oba vložili na sodišče izvršilni predlog z zaznambo na nepremičnini.
 

 

17. 9. 2015

Lucija Cestnik, Radio Kum Aktual

 

Spoštovani,

na Ministrstvu za notranje zadeve so pripravili seznam lokacij, ki jih bodo uporabili v primeru prihoda večjega števila migrantov. Med nepremičninami, ki bi ji lahko uporabili, a so vredne obnove, je tudi Samski dom Trbovlje. Zanima me, ali ste s tem seznanjeni? Koliko beguncev bi lahko sprejeli v samskem domu? Kdaj bo znano ali begunci pridejo v Trbovlje? Na pobudo koga je bil predlagan samski dom?

 


O tem nismo seznanjeni, te nepremičnine mi nismo javili ministrstvu in smo bili o tem seznanjeni preko seznama MNZ-ja, ki je nepremičnino opredelil kot pogojno uporabno za večje število migrantov in tudi mi od ministrstva zahtevamo odgovore, kako se je ta nepremičnina znašla na seznamu. Samski dom je neprimeren za namestitev ljudi. Poleg tega imajo na MNZ-ju stališče, da so veliko bolj primerne nepremičnine v obmejnih občinah, saj se bodo migranti ustavljali v teh občinah.

Na Občini Trbovlje veliko proračunskih sredstev namenjamo za socialne transfere, vedno smo imeli tudi občutek in posluh za humanitarne akcije in smo v njeh velikokrat tudi sodelovali. V naši občini imamo visoko stopnjo brezposelnosti in veliko občanov, ki potrebujejo našo pomoč, in jim jo tudi, po svojih zmožnostih, zakonskih zahtevah in tudi z dobro voljo, nudimo.
 

 

15. 9. 2015

Romana Beravs, Radio Kum Aktual

Retje razsvetljava ; koliko vredna naložba oz. koliko razsvetljava in koliko asfalt

 

Naselje Retje nad Trbovljami so dolga leta razsvetljevale le tri svetilke, ki so bile nameščene na drogove nizkonapetostnih vodov. V začetku junija je Občina Trbovlje začela izvedbo javne razsvetljave v dolžini 442 metrov kabelske kanalizacije s štirinajstimi svetilkami. Ob tem smo asfaltirali tudi makadamsko pot.

 

Vrednost javne razsvetljave je bila 22.000 evrov (investitor občina, izvajalec Javna razsvetljava d.o.o.), za asfaltiranje pa 7.000 evrov (investitor KS Alojz Hohkraut, izvajalec del AGM Nemec d.o.o.).

 

9. 9. 2015

 

Lucija Cestnik, Radio Kum Aktual

 

do kdaj bodo potekala dela na Trim stezi v Trbovljah in kaj se sploh izvaja. Po besedah direktorja Zavoda za šport, so dela v pristojnosti občine.

Torej, kdaj bo Trim steza spet v obratovanju? Koliko denarja boste namenili za obnovo, sanacijo?

 

Prejeli smo dve odločbi Zavoda za gozdove z okvirno 150 m3 dreves za posek, zaradi širitve lubadarja pa je v pripravi odločba še za dodatnih 300 m3 lesa.

 

 

7. 9. 2015

Lucija Cestnik, Radio Kum Aktual

dve novinarski vprašanji imam.

1. Kdaj bo novo otroško igrišče pri OŠ Tončke Čeč, imate mogoče že kakšne fotografije? Zakaj odločitev za novo igrišče?


2. Potem, ko so bile na Ulici Salalumines odstranjene kante za smeti iz otočka in postavljene na parkirna mesta zaradi nepreglednosti in ker so ovirale promet, so sedaj na isti prostor postavili velika korita. Zanima me zakaj, kaj bo v njih in kdaj se bo otoček do konca uredil.

 

1. Novo otroško igrišče na spodnjem delu parka "Plevčkov hrib" bodo postavljena v začetku oktobra. Postavitev igral je plod dolgoletnih prizadevanj krajanov, saj je otroških igrišč v spodnjem delu Trbovelj malo. O odprtju vas bomo pravočasno obvestili.

 

2. V koritih bo v kratkem zasajeno nizko rastje, ki ne bo oviralo pogleda.

 

Še eno vprašanje, podobna korita so nameščena tudi med Bolnico in ZD Trbovlje. Zanima me, zakaj se tako pogosto postavljajo in koliko so stala, ter ali so predvidnea še na kakšni drugi lokaciji.
 

Pri ZD so bila korita nameščena zaradi zagotovitve prometne varnosti (da se onemogoči parkiranje na nedovoljenem prostoru), korita so stala 1.388,36 EUR z DDV, dodatna korita zaenkrat niso predvidena.

 

 

31. 8. 2015

Karmen Štrancar Rajevec, Radio Slovenija

 

Ali so morda v  vaši občini poleg ob subvencioniranih javnih del preko Zavoda za zaposlovanje tudi taka, ki jih občina plačuje  v 100 odstotkih?

Podatek potrebujem pri oblikovanju prispevka za informativni program RA SLO.

 

 

Preko javnih del sofinanciramo največ 15%.

 

13. 8. 2015

Mateja Leskovšek, Radio Kum Aktual

Zanima me, kako je s projektom fitnesa na prostem na Kipah. Je še predviden? Je občina s projektom kandidirala za denar na katerem od razpisov?

 

 

"Za Fitnes na Kipah je Občina kandidirala na javnem razpisu Fundacije za šport za nepovratna sredstva. Dne 7.8. smo prejeli pozitivno odločbo za sofinanciranje v višini 6.930 €. Občina je v postopku zbiranja ponudb za dobavitelja opreme za fitnes naprave. Skupaj z RTH d.o.o.  pa se dogovarjamo za ureditev okolice. Izvedba je predvidena do konca meseca septembra."

 

 

15. 6. 2015

Polona Malovrh, DELO

Katere posege vse ste (če ste) zahtevali
od izvajalca po odvozu hlodovine; ali drugače: katera dela vse bo
izvajalec izvedel ob cesti oz. nad/pod njo (mislim na ograje, mreže ...)?

 

Občina Trbovlje je z izvajalcem in lastnikom zemljišča pred posegom sklenila Sporazum o določitvi pravic in obveznosti v zvezi z sečnjo v k.o. Dobovec. Na podlagi tega sporazuma sta se investitorja posega - sečnje zavezala, da bosta pogodbo z izvajalcem vnesla določilo, po katerem bo izvajalec dolžan na lastne stroške sanirati morebitne poškodbe cestišča zadevne lokalne ceste, ki bi nastale v posledici strokovnih napak pri izvrševanju zadevnih gozdarskih del in tudi v posledici višje sile, ki izvira iz same dejavnosti opravljanja gozdarskih del (morebitni zdrsi hlodovine itd.) Glede stanja ceste je bil pred posegom opravljen monitoring ceste in vse poškodbe cestišča, ki so nastale med sečnjo bodo sanirane na stroške izvajalca.

V drugem delu vprašanja navajate montažo dodatnih varovalnih ograj in mrež.
Na LC Dobovec, kakor tudi na vseh drugih lokalnih cestah mora Občina zagotavljati varnost. V primeru, da bo strokovno mnenje pristojnih, da je potrebno postaviti kakšno dodatno varovalno ograjo ali mrežo bomo to seveda storili, vendar zaenkrat potreb po dodatni zaščiti (mreže, ograje ...) ni.
 

22. 4. 2015

Polona Malovrh, DELO

 

Spoštovani,

za Delo pripravljam prispevek o samskem domu SGP Zasavje, v zvezi s katerim sem dobila neuraden namig, da je kupec že vnaprej znan in da gre pri prodaji zgolj za vračanje uslug iz predvolilnega časa.

Namige, ki ste jih pridobili so neresnični. Ne gre za nikakršno vračanje uslug iz predvolilnega časa, saj je nakup samskega doma dostopen vsem pod enakimi pogoji. Občina Trbovlje si prizadeva najti kupca, saj "dom" predstavlja velik strošek, ki si ga Občina Trbovlje v naslednjih letih ne more privoščiti. Le upamo lahko, da bomo našli kupca in nikakor si ne želimo negativne publicitete v zvezi s prodajo. Objekt smo pregledali z vseh vidikov in Občina kot dober gospodar se v tem trenutku nikakor ne bi odločila za nakup. Moramo pa se zavedati dejstva, da Občina trenutno nastopa v vlogi prodajalca in v trenutku postopka prodaje bomo morebitnemu kupcu predstavili realno sliko nepremičnine, a kot dober gospodar iskali predvsem pozitivne lastnosti, saj bomo le na takšen način našli morebitnega kupca in dosegli pričakovano kupnino.


Kaj pravite na špekulacije, da naj bi bila kupec doma družba Naše okolje?

Na špekulacije žal ne moremo odgovarjati. Sicer pa je odpiranje ponudb javno, zato lahko pridete tudi sami prihodnjič preveriti, ali so kuverte pred odbiranjem zapečatene, kako se jih v prisotnosti vseh, ki želijo prisostvovati odpiranju, tudi odpre in razgrne ponudbe pred vsemi. Zato ne razumemo, kako se lahko sploh v kakršnem koli primeru (tudi prodaje doma) govori o vnaprej znanem kupcu oz. tistemu, ki je izbran na razpisu. Vljudno vabljeni, da se nam prihodnjič pri odpiranju tudi sami pridružite.

Ali je res nedavno bila izbrana tudi za vzdrževanje občinskih stanovanj?

Postopek izbire izvajalca za investicijsko vzdrževanje je v fazi izbire in izvajalec še ni izbran.


Zanima me, koliko je bilo vseh ponudnikov, kolikšne so bile ponudbe, koliko je stanovanj in koliko je letno vreden ta posel?

Na razpis se je prijavilo 7 ponudnikov. Glede vrednosti posamezne ponudbe vam informacije v tem trenutne žal ne moremo podati, saj je postopek v teku. Občina ima v lasti 575 stanovanj. Razpis je za dela v vrednosti 340.000,00 EUR.

Na koliko ocenjujete vlaganja v Bevško?
In še to: omenjate osnovne bivanjske pogoje. Kaj vse boste uredili oz. kaj vse v Bevškem manjka do osnovnih bivanjskih pogojev?


Vlaganja v Bevško ocenjujemo na cca. 50,000 EUR, a to je okvirna vrednost, saj je natančen popis investicijskih vlaganj še v izdelavi. Gre za najnujnejša dela, kot so obnova štirih sob, hodnika, sanitarij, obnova ogrevanja, elektro instalacij ter zunanje meteorne in fekalne kanalizacije.
 

1. 4. 2015

Polona Malovrh, DELO

- Ali je že znana nova direktorica občinske uprave?
- Če je, me zanima ime (neur. gospa Poznič) in kdaj nastopi mandat?
- S čim je najbolj prepričala županjo, da je najboljša kandidatka?

- Direktorica je že znana.
- Za direktorico je bila izbrana Urša Poznič Goršek. Mandat nastopi po dokončnosti sklepov o izbiri oz. neizbiri.
- Izbrana je bila na podlagi izbirnega postopka, ki ga je vodila natečajna komisija, v katerem je zbrala največ točk glede na ostale kandidate.

 

DELO, 4. 2. 2015
 
Vprašanje: Županja je danes za Dnevnik izjavila, da se strinja s ponovitvijo razpisa za direktorja ZD. Zanima me, zakaj Jani Žlak ni dovolj dober kandidat? 
 
Odgovor: Strokovni svet zavoda je izdal negativno mnenje k imenovanju g. Janija Žlaka in ga ocenil kot neprimernega kandidata. Po pogovoru s predstavnikom strokovnega sveta in po pogovoru s predstavnicama občine, ki sta bili prisotni na predstavitvi kandidatov, je županja podprla mnenje strokovnega sveta.
 
 
DELO, 4. 2. 2015
 
Vprašanje: Zakaj občina še do danes ni poskrbela, da se končno sestane in konstituira svet zavoda Delavski dom?
 
Odgovor: Občinski svet Občine Trbovlje je na svoji seji dne 14.4.2014 imenoval štiri predstavnike ustanovitelja v Svet zavoda Delavski dom Trbovlje. Staremu svetu zavoda je potekel mandat 8.12.2014. 18. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavoda za kulturo Delavski Dom Trbovlje določa, da prvo sejo sveta skliče župan najkasneje dvajset dni potem, ko je znana celotna nova sestava sveta. 9. člen Poslovnika Sveta javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje pa določa, da za pripravo in sklic prve seje sveta zavoda skrbi župan, ob pomoči dotedanjega predsednika sveta zavoda in direktorja zavoda. Skladno z navodilom županje smo Delavski dom Trbovlje prosili, da nam sporoči celotno sestavo sveta zavoda, da bi se lahko dogovorili o sklicu konstitutivne seje sveta zavoda oz. nadaljnjih postopkih.
Celotno sestavo sveta so nam sporočili šele 27. januarja. Seja sveta je sklicana za 17. februarja. Želeli smo ga sklicati že prihodnji teden, a je vodstvo delavskega doma prosilo, če lahko zadevo za en teden prestavimo. Zakaj je temu tako, pojasnjuje direktor Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zoran Poznič:
"Staremu Svetu Zavoda Delavski dom Trbovlje je mandat potekel 8.12.2014. Štirje člani Sveta ki ji delegira Občina, so bili znani 14.4.2014. Dva člana Sveta zavoda, ki jih delegirajo krajevne skupnosti sta bila znana 8.8.2014. Čan Sveta zavoda iz kolektiva DDT, je bil znan 27.1.2015. Poslovnik Sveta javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, določa da se prva seja skliče 20 dni po informacijah o imenih vseh članov Sveta. Zaradi različnih delovnih obveznosti novih članov Sveta, je bila prva seja Sveta prestavljena iz 13. februarja (županjin predlog) na 17. februar ob 13. uri."   
 
 
ZON – Zasavske onlajn nuvice, 2. 2. 2015
 
Še nekaj podvprašanj:
Koliko vozilom bo naprava GPS vstavljena in torej tudi, koliko vozil ima občina Trbovlje (so vključena vozila komunale ipd.)?
 
Naprava GPS bo nameščena v tri službena vozila, ki so največ v uporabi in v eno vozilo, ki ga uporablja MIR. JP Komunala ima svoj pravilnik o uporabi službenih vozil, ki prav tako vključuje možnost nameščanja GPS naprav in po naših podatkih jih imajo nameščene v nekaterih svojih avtomobilih. 
 
 
Ali beležite kakšno krajo občinskega vozila v zadnjih 10 letih?
 
Kraje sicer ne beležimo, beležimo pa čedalje večje število pojavov vandalizma na lastnini Občine Trbovlje.
 
 
Koliko prometnih nesreč ste imeli v zadnjem letu na službenih vozilih? Kakšna, ki je bila II ali III. kategorije?
 
V zadnjem letu ni bilo prometne nesreče. 
 
Ali ste pripravili kakšne izračune, koliko boste z boljšim izkoristkom vozil in manjšo porabo goriva privarčevali na letni ravni?
 
Glede na težnje k elektronskemu poslovanju na vseh področjih, smo se tudi glede potnih nalogov odločili za posodobitev. V prihodnjih treh mesecih bomo spremljali podatke, ki jih omogoča ta program in na osnovi primerjave s preteklim obdobjem, ocenili prihranke in izboljšanje. V kolikor bi se po določenem obdobju morda izkazalo, da prihrankov ni, lahko naprave odstranimo. 

Koliko vozilom bo naprava GPS vstavljena in torej tudi, koliko vozil ima občina Trbovlje (so vključena vozila komunale ipd.)?

Naprava GPS bo nameščena v tri službena vozila, ki so največ v uporabi in v eno vozilo, ki ga uporablja MIR. JP Komunala ima svoj pravilnik o uporabi službenih vozil, ki prav tako vključuje možnost nameščanja GPS naprav in po naših podatkih jih imajo nameščene v nekaterih svojih avtomobilih.


Ali beležite kakšno krajo občinskega vozila v zadnjih 10 letih?

Kraje sicer ne beležimo, beležimo pa čedalje večje število pojavov vandalizma na lastnini Občine Trbovlje.


Koliko prometnih nesreč ste imeli v zadnjem letu na službenih vozilih? Kakšna, ki je bila II ali III. kategorije?

V zadnjem letu ni bilo prometne nesreče.

Ali ste pripravili kakšne izračune, koliko boste z boljšim izkoristkom vozil in manjšo porabo goriva privarčevali na letni ravni?

Glede na težnje k elektronskemu poslovanju na vseh področjih, smo se tudi glede potnih nalogov odločili za posodobitev. V prihodnjih treh mesecih bomo spremljali podatke, ki jih omogoča ta program in na osnovi primerjave s preteklim obdobjem, ocenili prihranke in izboljšanje. V kolikor bi se po določenem obdobju morda izkazalo, da prihrankov ni, lahko naprave odstranimo.  

 

ZON – Zasavske onlajn nuvice, 30. 1. 2015

Vprašanje: Občani nas sprašujejo, ali bo občina vgradila GPS naprave v službena vozila?

Če ja, zakaj in kolikšen bo strošek?

 

Odgovor: Občina Trbovlje je decembra 2014 sprejela Pravilnik o uporabi službenih vozil, v katerem je med drugim tudi določilo, da so lahko vsa službena vozila Občine Trbovlje opremljena s satelitskim sistemom za sledenje vozil (v nadaljevanju GPS sistem). GPS sistem za sledenje vozil omogoča spremljanje lokacije vozila.

Razlogi oziroma cilji vgradnje GPS sistema v službena vozila Občine Trbovlje so naslednji:

-     zaščita pred protipravnim odvzemom motornega vozila,

-     določitev lokacije vozila v primeru prometne nesreče,

-     možnosti varčevanja z gorivom,

-     povečanja produktivnost in izkoristka voznega parka,

-     učinkovite izrabe resursov,

-     analize poročil,

-     optimizacije delovnega časa,

-     prikaza prevoženih km vozil,

-     prikaza časa vožnje vozil.

 

 

Podatki GPS sistema se lahko uporabijo tudi v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo vozilo uporabljeno v nasprotju z določbami pravilnika in drugih predpisov. Sistem torej omogoča lažje načrtovanje uporabe službenih vozil oziroma njihovo varčno uporabo kot tudi učinkovitost delovanja uslužbencev. Poleg tega sistem omogoča elektronsko pripravo potnih nalogov. Strošek najema znaša 18 evrov za eno vozilo.

 

ZON – Zasavske onlajn nuvice, 27. 1. 2015

delam čalnek o spomeniku na Trgu revolucije. 

Zanima me naslednje:
- lahko županja potrdi, da potekajo dogovori, kaj bodo naredili s spomenikom
- kaj bi bilo po njeno najbolje
- kdaj naj bi ga restavrirali, če sploh.

 

 

Odgovor: Da, dogovori potekajo.
Najboljše bi bilo, da se poišče rešitev, s katero bo tem spomeniku dana veljava, kot si jo zasluži, da se prepreči njegovo propadanje in da ta del Trbovelj pridobi neko dodano vrednost. Trenutno smo pri prvem koraku in to je, da z avtorji oz. lastniki avtorskih pravic in arhitekti preverimo, katere lokacije bi bile sploh primerne za morebitno prestavitev. Poskušali bomo poiskati takšno možnost, ki bo cenovno sprejemljiva in hkrati primerna za takšen kip, kot je spomenik revolucije.
Kdaj naj bi ga restavrirali in podobna vprašanja bomo reševali odvisno od tega, kaj se bomo dogovorili s strokovnjaki.

 

ZON – Zasavske onlajn nuvice, 23. 1. 2015

Vprašanje: Samo kratko informacijo bi prosila:

Koliko se jih je prijavilo?

Koliko internih in zunanjih?

Kdaj bodo razgovori?

Kdaj odločitev?

Kdaj trenutni v.d. poteče?

 

 

Odgovor: Postopek izbire je v teku, natečajna komisija preverja prispele vloge. S kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, bodo opravljeni razgovori v mesecu februarju. Prijavljenih kandidatov je 16. Trenutni v.d. poteče mandat 31. maja 2015.  

 

Delo, 21. 1. 2015

Vprašanje: Ob 9. uri se je v DZ začela predstavitev energetskega koncepta RS. Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti za pripravo bodočega Energetskega koncepta Slovenije in za njegovo kasnejšo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Na predstavitev po mojih informacijah ni bil povabljen nihče iz Zasavja.

Ali ta informacija drži oz. ali je kdo na občini Trbovlje  kot domicilni občini zasavske energetike vendarle prejel vabilo?
Kako boste ukrepali v primeru, da vabilo ni prispelo?
Zanima me, kdo zastopa Zasavje glede energetskih vprašanj in s katerimi energetskimi strokovnjaki je županja uskladila mnenje glede zasavske energetike - če ga je?
Kakšno je to mnenje/stališče?

Odgovor: Vsi trije zasavski župani so na zadnji seji sveta zasavske regije potrdili sklep, s katerim so razvojnemu svetu regije v potrditev za predsednika OREZ-a predlagali skupnega kandidata.

Županja se je ravno v preteklih dneh ponovno obrnila na RCR, z željo po informaciji, kdaj bo predlog potrjen.

Posveta, ki ga omenjate, se je zato v imenu Občine Trbovlje udeležil podžupan Tadej Špitalar, ki pokriva področje gospodarstva.

 

 

Radio Kum Aktual, 20. 1. 2015

Vprašanje: Kako je s postopkom izbire novega direktorja občinske uprave?

Odgovor: Postopek izbire je v teku, natečajna komisija preverja prispele vloge. S kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, bodo opravljeni razgovori v prvem tednu meseca februarja.  

 

 

ZON – Zasavske onlajn nuvice, 12. 1. 2015

Vprašanje: Samo zanima me, glede zapuščenega vozila ...občina ima pogodbo z kresniškim podjetjem, ki je vozilo odpeljalo in ga morajo (če se lastnik prej ne javi) 3 mesece hraniti, potem pa se občina odloči.

Zanima me, ali bo občina zahtevala št.šasije in podatke o lastniku ter ga terjala za stroške, ali bo vozilo pustila tam za delno pokritje stroškov ali celo vozilo obdržala?

V kolikor mi je znano je to prvi takšen primer (eden je že bil, a s je lastnik javil) in zanima me zato, da sploh poznamo kako potekajo ti postopki.

Odgovor: V pogodbi je navedeno, da če lastnik vozila po treh mesecih hrambe ne prevzame, se to lahko uniči ali proda na javni dražbi. Glede na to, da je zavezanec za plačilo stroškov lastnik vozila, bomo seveda skušali ugotoviti kdo je lastnik vozila na osnovi številke šasije. Kot še piše v pogodbi, v kolikor lastništva ni mogoče ugotoviti, pa stroške odvoza, hrambe in uničenja vozila krije Občina.

 

ZON – Zasavske onlajn nuvice, 7. 1. 2015

 

Vprašanje: Zanima me bruto ter neto znesek sejnine za občinsko sejo na obč. svetnika.

Kakšen je vaš letni strošek za občinske seje in kaj vključuje?

 

Odgovor: Neto znesek sejnine na člana OS je 100 evrov, bruto 137,49 evrov (oz. po 18. členu ZPIZ-2 (nezaposleni ipd. 163,66 evrov).

V letu 2014 smo za seje OS namenili skupaj 42.382 evrov, od tega 9.274 za materialne stroške in 36.018,70 evrov za nadomestilo za opravljanje neprofesionalne funkcije, se pravi sejnine za svetnike in člane komisij ter predsednike krajevnih skupnosti.

TVT je snemala in predvajala seje OS v sklopu svoje letne pogodbe, tako da točnega zneska na sejo ne moremo podati.

 

DELO, 5. 1. 2015

 

-     Koliko je občina Trbovlje namenila za novoletno vzdušje v 2014 – za okrasitev, za prireditve in še posebej me zanima, koliko so stali jumbo plakati, na katerih ste oglaševali »dedka Mraza z Alyo«?

Za okrasitev smo v proračunu občine namenili 9.000 evrov, šlo je za popravilo obstoječih in nakup nekaj novih lučk.

Za prireditve smo namenili okrog 9.000 evrov, od tega sta dva jumbo plakata stala 340 evrov.

-     Koliko drevesc ste prodali oz. koliko je stal nakup?

Nakup 23 novoletnih smrečic je stal 1.960,00 EUR. Pogodbe o donacijah še prihajajo, tako da vam bomo končni znesek lahko povedali naknadno. Do sedaj jih je »posvojenih« 17.

-     Koliko ste v občinskem proračunu 2015 namenili za obnovo županske pisarne oz. zanima me ocenjena vrednost del, kaj vse boste v njej obnovili in ali je že znan izvajalec?

Županjino pisarno bomo po skoraj 21-ih letih prenovili. Trenutno smo pisarno prebelili in zbrusili parket. Parket je bil zbrušen tudi v tajništvu. Obrtnike smo pozvali k oddaji ponudbe. Najugodnejše je bilo podjetje AA GRADING d.o.o. s ponudbo v vrednosti 1.571,35 evrov z DDV. Tekom leta predvidevamo samo še zamenjavo pohištva. Koliko bo to stalo, pa vam ne moremo napisati, saj še nismo zbrali ponudb.

-     Katere kadrovske (če so) spremembe so v občinski uprave začele veljati s 1.1. 2015?

Na decembrski seji je bil v prvi obravnaviPredlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Trbovlje. Akt o sistemizaciji delovnih mest pa še ni sprejet.

 

-     Ko sem jeseni na občino naslovila vprašanja s področja družbenih dejavnosti, sem prejela odgovore, ki jih prilepljam spodaj. Zanima me, kaj od tega se je do danes premaknilo, ali so morda dolgovi KD Svobode in Partizana do JKP poravnani, iz katerega vira oz. kdaj in kako bodo?

»Kulturno društvo Svoboda se po 28 letih ni več sposobno samo preživljati; za pomoč so po dostopnih informacijah prosili tudi občino. Glede na to, da se je "bankrot" društva zgodil v vašem mandatu, me zanima, kaj ste naredili, da se najhuje ne bi zgodilo - da bi obvarovali društvo, ki se ga tudi zavod Delavski dom otepa. Zanima me tudi, kaj se zdaj, na pragu jeseni, dogaja s sekcijami in kako bo občina društvu pomagala - če bo - reševati dolg do Komunale. Koliko, natančno, dolguje društvo za ogrevanje?

Občina Trbovlje je preučila situacijo, ki je nastala v zvezi z dolgom, ki ga imata obe društvi do JP Komunala Trbovlje d.o.o. V ta namen smo tudi že sklicali sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh strani in sicer z namenom, da poiščemo morebitne rešitve za nemoteno nadaljnje obratovanje objekta in uporabnikov le-tega. Dosedanja stališča ZŠD Partizan in uporabnikov kažejo, da dolga ne bo mogoče poplačati, poleg tega pa ni bila predstavljena vizija dejavnosti v objektu, ki bi upravičeno dajala upanje, da bo mogoče dolg poplačati vsaj srednjeročno, obenem pa poskrbeti, da le-ta sproti ne bo naraščal.

Občina Trbovlje se nahaja v položaju, ko je za zakonsko potrebne izdatke potrebno namenjati že blizu 90% vseh vsakoletnih proračunskih sredstev. Imamo objekte v svoji lasti, ki jih je potrebno vzdrževati, poleg tega pa se potrebe na socialnem področju nenormalno povečujejo, tako da izdatki znašajo že več kot 3,5 mio € letno. V situaciji kot je, Občina Trbovlje ne bo prevzela objekta Partizan, bodisi z bodisi brez omenjenega dolga in tudi, če objekt dobimo brezplačno. Menimo, da bi bili stroški, ki bi si jih s tem nakopali v občinski proračun, nesorazmerni z morebitnimi prihodki iz tega naslova, poleg tega pa menimo, da je mogoče vse programe, ki trenutno potekajo v objektu, izvajati tudi na drugih lokacijah, zato ne obstajajo utemeljeni razlogi za vztrajanje na delovanju objekta.

 

"Ob navedenem dejanskem stanju pa mora Občina Trbovlje upoštevati določbo 19. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G in 50/14), ki izključuje brezplačno pridobitev nepremičnega premoženja v primeru, če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve."

Pozvali smo tudi Nadzorni svet JP Komunale d.o.o., da v zvezi z dolgom, ki ga ima lastnik do komunale, zavzame stališče in nas v najkrajšem možnem času obvesti o svojih namerah glede izterjave dolga ali drugih ukrepih za zavarovanje svojih interesov. Skladno z njihovim stališčem bomo ukrepali dalje in izvedli ustrezne aktivnosti, da bodo lahko najmlajši uporabniki objekta, otroci iz Vrtca Trbovlje, še naprej izvajali svoje dopoldanske aktivnosti, po potrebi pač v drugih objektih po Trbovljah.

 

Uvodoma naj poudarimo, da so društva po Zakonu o društvih (Ur.l.RS št. 64/2011) pravne osebe zasebnega prava.


KD Svoboda se je na nas obrnila po finančno pomoč in s predlogom za prenos lastništva, saj  društvo samo ne more vzdrževati doma in je njihov edini vir prihodka najemnina knjižnice. Občina objekta ne bo prevzela v lastništvo ali v upravljanje. V interesu občine pa seveda je, da je objekt v obratovanju in da se v njem izvajajo kulturni dogodki. Občina je najela prostore KD Svoboda v preteklem šolskem letu, za učilnice OŠ Trbovlje, in se dogovorila za najemnino, s katero je društvo deloma pokrivalo stroške. Ponudili smo tudi svojo pomoč, v juliju smo podpisali asignacijsko pogodbo KD Svoboda - JKP Trbovje - Občina Trbovlje, v višini 3.500 eur, hkrati smo jih zaprosili, naj pošljejo vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju v prvih osmih mesecih tega leta, plan poslovanja do konca leta in vsebinski ter finančni plan poslovanja do konca leta 2015. Po prejetju teh vsebin se bomo dogovorili za sestanek in poskusili najti rešitev. Dolg KD Svobode za komunalne storitve trenutno znaša 3.419,09 eur.

 

Tudi zveza društev Partizan ima finančne težave. Po preverjenih podatkih dolguje 30 tisočakov za komunalne storitve. Vprašanje je isto, kot pod 1.: kako ste kot podžupanja, pristojna za družbene dejavnosti, ukrepali, da se Partizan ne bi soočal s takšnimi finančnimi težavami oziroma kaj boste še ukrenili v naslednjih tednih? Obstaja bojazen, da se bodo težave nerešene prenesle v naslednji mandat.

Večkrat smo s strani JPK dobili obvestilo o stanju dolga - 34.000 eur. Zveza športnih društev vsakoletno dotacijo, pridobljeno na javnem razpisu, s pogodbo o asignaciji, nameni pokrivanju dolga do JKP, vendar višina ne zadostuje za pokritje komunalnih stroškov. Dolg se jim iz meseca v mesec zvišuje. Poudarjamo, da občina ni lastnik stavbe Partizana. Občina lahko pri tem pomaga zgolj kot sklicatelj sestanka za reševanje problematike, medtem ko neposrednega vpliva na poravnavo tako visokih dolgov nima. Občina ima veliko svojih objektov, ki jih bo, glede na finančno stanje in padajoče število prebivalcev, v prihodnje težko vzdrževala, kaj šele, da bi v upravljanje prevzela še kakšen dodaten objekt.«

 

ZON - Zasavske onlajn nuvice - 23. 12. 2014

Vprašanje: Občina Trbovlje bo po novem imela Kabinet župana. Katere vse funkcije bodo v kabinetu in kdo vse bo spadal pod kabinet?
Koliko je stala preureditev županske pisarne in zraven še ostalih pisarn?

Odgovori:

Občina Trbovlje bo po novem imela Kabinet župana. Katere vse funkcije bodo v kabinetu in kdo vse bo spadal pod kabinet?
Kabinet župana bo opravljal naloge s področij:
- organizacijskih in administrativno-tehničnih opravil za župana in podžupana,
- načrtovanja in organiziranja informiranja javnosti,
- organiziranja in izvajanja protokolarnih zadev in prireditev občine,
- načrtovanje in koordiniranje sodelovanja občine z drugimi občinami, državnimi organi institucijami ter gospodarskimi družbami
- načrtovanje in koordiniranje sodelovanja z regijskimi institucijami in izvajanje nalog regionalnega razvoja,
- urejanja prostora,
- prostorskega razvoja občine,
- gospodarstva,
- turizma,
- podjetništva in obrti,
- svetovanja za vodenje posameznih projektov,
- izvajanja projektov, ki so financirani iz drugih virov.

V kabinet bodo razporejeni predvidoma 4 javni uslužbenci, vsi že sedaj zaposleni na Občini Trbovlje.

Nobena izmed pisarn na Občini Trbovlje še ni bila preurejena. V pisarni županje je bilo pohištvo le malo drugače postavljeno. V načrtu je obnova pisarne županje in tajništva. Pisarna županje namreč ni bila obnovljena že 21 let, pohištvo je bilo nazadnje zamenjano leta 1993. Tako bodo najprej narejena najnujnejša pleskarska dela in obnova parketa. Kasneje pa bo v pisarni v okviru proračunskih možnosti zamenjano še pohištvo.
 

 

ZON - Zasavske onlajn nuvice - 22. 12. 2014

 

Vprašanje: Iz petka na soboto je nekdo razbil steklo na avtobusni postaji nasproti Megasa. Na Integralu Zagorje so mi rekli, da so avtobusne postaje v lasti Občine. Videla sem, da je steklo že zamenjano. Zanima me sledeče, koliko stane takšno steklo in ali ste od dogodku obvestili policijo (Na policiji so mi rekli, da niso dobili prijave). Če niste, zakaj ne?

 

Odgovor: Da se je to zgodilo nam ni poznano. Še bolj nas čudi to, da bi bilo steklo tako hitro zamenjano, saj gre v tem primeru za kaljeno steklo, specifičnih dimenzij in ga prav gotovo ni kar na zalogi.

 

Javno podjetje Komunala Trbovlje (in  nihče drug tudi ne), nas ni obvestilo o razbiti šipi, zato tudi nismo mogli zadeve prijaviti.

 

ZON - Zasavske onlajn nuvice, 3. 12. 2014

Vprašanje:
 
Ali županja podpira projekt športno rekreativnih površin Ojstro (ki ga je pripravil na pobudo občin rudnik)?

In kdaj meni, da bi lahko bil projekt realiziran?

 

Odgovor: Družba RTH je v letu 2012 v sodelovanju z občinama Hrastnik in Trbovlje pridobila "Strokovne podlage za ureditev širšega območja Ojstro", Biro Arhitekt 314, december 2012. Strokovne podlage vključujejo programska izhodišča za ureditev pridobivalnega prostora po koncu rudarjenja v navezavi s koncepti ureditve občinskih središč vključenih občin.
Cilji predlagane ureditve so revitalizacija degradiranega območja, umestitev raznovrstnih športnorekreacijskih programov (poligon varne vožnje, vodne vsebine, avtokamp, prireditveni prostor, parkovne površine, površine za organizirano vrtičkarstvo), navezava območja na urbane strukture vključenih občin z umestitvijo kolesarskih in pešpoti. Predlagane prostorske ureditve je mogoče umeščati v prostor postopoma glede na razpoložljiva finančna sredstva. Najprej bo mogoče izvesti parkovne ureditve, tekaške in pešpoti, območja za vrtičkarstvo, kasneje pa tudi finančno zahtevnejše objekte in ureditve.
Izdelane strokovne podlage je Občina Trbovlje v celoti vključila v predlog občinskega prostorskega načrta in predstavljajo izhodišče vseh prostorskih ureditev, ki jih načrtujeta Občina Trbovlje in RTH na tem območju.
Kot del parkovnih športno rekreacijskih ureditev na območju Ojstro je RTH uredil nov umirjevalnik, ki so ga Trboveljčani že prepoznali kot novi »ribnik«. V prihodnjem letu Občina Trbovlje na Kipah načrtuje postavitev fitnesa na prostem in v letu 2016 tudi ureditev urbanega vrta "Hohkrautova kolonija", kot vzorčnega primera urejene vrtičkarske cone. Ostale prostorske ureditve pa bomo umeščali v prostor postopoma, v skladu s finančnimi zmožnostmi.

 

ETV, 1. 12. 2014

Vprašanje: Spoštovana županja Jasna Gabrič!
Na ETV smo prejeli spodnje pismo o plazu pod Žreblovim hribom.
Prosim vas za odgovore:
1.Ali ste na občini seznanjeni s plazom?
2.Kako in kdaj boste pot uredili?
 

Odgovor: V zvezi s plazom, o katerem sprašujete, smo imeli že veliko dogovorov, sestankov in zapisnikov. Zaradi bojazni nastanka plazu, ki je nastala ob t. i. goloseku Žrebljev hrib, je Občina Trbovlje zahtevala sestanek gozdarskega inšpektorja, predstavnikov lastnika - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, geologa, predstavnikov Zavoda za gozdove RS..revirskega gozdarja.

Dogovorjeno je bilo - zapisniško, da izvajalec del, po končanih delih izvede nujno potrebno zavarovanje strme in labilne brežine, s sistemom odvodnjavanja. Od tega ni bilo izvedenega ničesar, zato smo zahtevali sestanek pri direktorici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ge. Šinko, ki je obljubila izvedbo nujnih del, a se le-ta niso izvedla.  Vsekakor bomo zahtevali ponoven sestanek.

 

Zasavski tednik, 1. 12. 2014

Ime mi je Martina Drobne in pišem za Zasavski tednik. Trenutno pripravljam prispevek o okraševanju in božično novoletnih prireditvah v zasavskih mestih, pa me zanima, če bi mi odgovorili na par vprašanj, oziroma mi posredovali primerne kontakte.

1. Koliko denarja občina letno nameni za okraševanje z lučkami v decembru in božično-novoletne prireditve? Je občina glavni vir sredstev ali jih pridobivate tudi od drugod?

Za praznično okrasitev bomo letos namenili 9000 evrov – gre za popravilo obstoječih in nakup nekaj novih lučk. V letošnjem letu bosta v organizaciji občine dve večji prireditvi in sicer v ponedeljek, 29. 12. bo sprevod Dedka mraza, po ulicah Trbovelj, od parka do Delavskega doma, kjer bo predstava Ribiča Pepeta, sledila bo zabava z Alyo in Express bandom. Občane in vse Zasavčane pa vabimo tudi na zabavo v klubu Mesečina, ki jo prirejamo v petek, 26. 12. in bo namenjena vsem generacijam. Za ti dve prireditvi bomo namenili cca. 9.000 evrov. Občina prireditve v celoti financira sama.
Sicer pa bo v Trbovljah preko 50 prireditev, ki jih organizirajo društva, zavodi in druge organizacije, te v večini financirajo organizatorji sami.


2. Zakaj temu namenjate toliko sredstev?
V primerjavi z nekaterimi drugimi občinami to ni veliko, menimo pa, da je prav, da občanom – predvsem najmlajšim – v prazničnem mesecu namenimo vsaj nekaj zabave in sprostitve.


3. Je sredstev letos več ali manj kot prejšnja leta?
Za okrasitev letos namenjamo 1000 evrov več. Za letošnjo novoletno okrasitev smo se v trboveljski občini odločili, da bomo praznično okrasitev mesta združili še z dobrodelnostjo in s skrbjo za okolje. Uporabili bomo smreke, zasajene v lonce, ki bodo v prazničnih dneh krasile naše ulice, po končanem novoletnem vzdušju pa jih bodo lahko posamezniki ali naša podjetja s prostovoljnim prispevkom »posvojili« in jih zasadili v svojem okolju. Sredstva bodo šla v dobrodelne namene. Podrobnosti o naši novoletni dobrodelni akciji bodo še sledile, že zdaj pa prosimo zainteresirane posameznike in podjetja, da razmislijo o »posvojitvi« božičnega drevesa in s tem prispevajo k ohranjanju narave, s prispevki pa narišejo nasmeh na obraz tistim, ki potrebujejo našo pomoč.
Sredstva za prireditve pa ostajajo na enakem nivoju kot lansko leto.


4. Katere božično novoletne prireditve bodo letos potekale v vaši občini?
Prilagamo vam dokument z zbranimi prireditvami. Takšen koledar bo izšel v petkovi številki časopisa Sr(e)čno Trbovlje.


5. Po mojih informacijah bo iz Trbovelj na novoletni večer organiziran avtobus za tiste, ki se bodo želeli udeležiti novoletne prireditve v Zagorju. Koliko sredstev boste namenili temu?
Silvestrovanja na prostem v organizaciji občine letos ne bo, bomo pa organizirali brezplačen prevoz na silvestrovanje na prostem v Zagorju. Odhod avtobusov iz Trbovelj bo ob 21. in 23. uri, vračanje iz Zagorja ob 1. in 3. uri. Brezplačne vozovnice za avtobusni prevoz lahko občani prevzamejo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje in Mladinskem centru Trbovlje.
Za takšno odločitev smo se na Občini Trbovlje odločili iz več razlogov, velja pa izpostaviti predvsem naslednje:

Lansko leto je eno od društev pripravilo silvestrovanje na trboveljski tržnici, ki se je ga je udeležilo skromno število obiskovalcev, le med 100–150. V Občini Trbovlje se soočamo se z eno najvišjih brezposelnosti v Sloveniji zato se nam ne zdi primerno, da bi za silvestrovanje na prostem zapravljali velike vsote denarja (15.000 ali več evrov), sosednja občina Zagorje ob Savi pa pripravlja silvestrovanje na prostem že tradicionalno in z velikimi imeni domače in tuje glasbe. In ker se nagibamo k povezovanju sosednjih občin, smo se v letošnjem letu odločili, da omogočimo tistim občanom, ki želite silvestrovati na prostem, varen prevoz v Občino Zagorje ob Savi na silvestrovanje. Tako bomo poskrbeli za varnost naših občanov v prometu, brezskrbno rajanje, manj parkiranih vozil na pločnikih in parkiriščih v sosednji občini in nenazadnje tudi za prometni režim, ki je prijaznejši do okolja. Občini Trbovlje in Zagorje sta oddaljeni za vsega 10 minut vožnje. Vsekakor pa bomo veseli obiska tako zagorskih kot tudi hrastniških občanov na naših prazničnih prireditvah, kot so tradicionalni sprevod Dedka Mraza, praznični žur v Mesečini ter na drugih prireditvah v organizaciji občine in društev, saj želimo povezovanja občanov med sosednjimi občinami. V sodelovanju in povezovanju je moč.

Za prevoze v Zagorje bomo namenili 150 evrov, kar je polovica stroškov. Polovico bo kril prevoznik.
 

ZON - Zasavske onlajn nuvice, 26. 11. 2014

Vprašanje: Prosila bi za izjavo županje, o razlogih za menjavo direktorice občinske uprave in, kdaj bo ga. Kreča prevzela mesto direktorice?

Ali bo dosedanja direktorica prerazporejena na drugo delovno mesto v občini ali le to zapušča?

Odgovor: Župan, ki je pristojen za imenovanje direktorja lahko na podlagi 83. člena Zakona o javnih uslužbencih le - tega v enem letu od nastopa funkcije razreši in sicer ne glede na razloge. Skaldno z zadnjim odstavkom navedenga člena bo županja sprožila natečajni postopek za zasedbo delovnega mesta direktorja, do imenovanja pa bo imenovana vršilka dolžnosti direktorja, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje.
Irena Kreča bo funkcijo vršilke dolžnosti prevzela 1. decembra 2014.
Dosedanja direktorica, Monika Kališek bo začasno - do izpolnitve pogojev za upokojitev - razporejena na dela in naloge višje svetovalke.

 

Sabina Lokar, Dnevnik, 25. 11. 2014

Vprašanje: Pripravljam članek o preseganju mejne vrednosti PM10 delcev v zadnjih dneh in bi prosila za komentar občine na to temo, še posebej, ker je že toliko časa govora o ukrepih. Torej, kako komentirate, da se stanje ne spreminja, na kaj opozarjate občane in kateri bodo prvi ukrepi v občini Trbovlje za zmanjševanje PM10 delcev ter kdaj jih lahko pričakujemo? Kdo bo ukrepe financiral, koliko sredstev je za to predvideno v občinskem proračunu in kakšen bo delež državnih sredstev? Kateri ukrepi so prioriteta za dolgoročne učinke zmanjševanja PM10 delcev?
 

Odgovor: V letu 2013 so predstavniki zasavskih občin v sodelovanju s predstavniki ministrstva, pristojnega za okolje, pripravili usklajeni Predlog Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja. Predlog Odloka so obravnavali vsi trije občinski sveti zasavskih občin, Občinski svet Občine Trbovlje se je z vsebino seznanil na 22. redni seji dne 11. 11. 2013, sprejela pa ga je Vlada RS dne 18. 12. 2013. Sestavni del sprejetega Odloka so ukrepi za izboljšanje zunanjega zraka, z opredeljenimi nosilci za izvedbo ukrepov. Vsebina Odloka je zavezala občine in državo k pripravi triletnega Podrobnejšega programa ukrepov. V mesecu septembru so vse tri zasavske občine obravnavale podrobnejši program ukrepov, ki so razdeljeni na tri vsebinske sklope. Občinski svet Občine Trbovlje je Podrobnejši program ukrepov, ki je finančno ovrednoten, obravnaval v mesecu septembru, na 27. redni seji.
Za izvedbo Podrobnejšega programa ukrepov je po ocenah treba zagotoviti 28.730.329 EUR, od tega: Zasavske občine: 3.377.500 EUR, država: 18.152.829 EUR in drugi subjekti (koncesionarji, izvajalci javnih služb, subjekti javnega sektorja, gospodinjstva): 7.200.000 EUR.
Sredstva s strani države naj bi se zagotovila v okviru Podnebnega sklada in kohezijskih sredstev 2014-2020. Sredstva občin pa se bodo zagotavljala v okviru finančnih zmožnosti v okviru letnega proračuna.
Najprej se bodo financirali se bodo tisti ukrepi, ki lahko največ pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka, kar pomeni, da je večina finančnih virov namenjena k izboljšani strukturi energetske oskrbe občin s toploto ter prehodu iz individualnega prometa z osebnimi vozili k trajnostni mobilnosti.
Prvemu stebru ukrepov (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije) je namenjena večina finančnih sredstev, pri čimer ima najvišjo prioriteto toplotna izolacija stavb in okolju prijazen način ogrevanja. Občina Trbovlje je v letu 2014 za omenjene ukrepe namenila 60.400 eurov. Poleg tega je skoraj 4.000.000 eurov porabila za ekološko sanacijo osnovne šole Trbovlje ter vrtca Pikapolonica. Za ukrepe na področju trajnostne mobilnosti pa smo namenili 49.700 eurov. Največji deleži finančnih virov so bili namenjeni zlasti za spodbujanje javnega potniškega prometa, kolesarjenja ter ostalih oblik trajnostne mobilnosti.
Proračun za leto 2015 je ravno v pripravi. Sledili bomo načrtovanim aktivnostim iz Podrobnejšega programa ukrepov. Želimo si, da bi bilo s strani države zagotovljenih več sredstev za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, ki po podatkih o kvaliteti zraka povzročajo veliko onesnaženost zlasti v zimskem obdobju. Potrebno je namreč upoštevati, da je socialno ekonomska situacija v Zasavju zelo slaba in ljudje za kurjavo uporabljajo čedalje slabše gorivo.

 

Polona Malovrh, DELO, 25. 11. 2014


Vprašanje: V zvezi s podrobnim pregledom operacije Mladinski center in hotel Trbovlje in glede na izsledke revizije me zanima, kako zadevo komentira županja in kako bo ukrepala.

Odgovor: Ker je bilo poročilo UNP-ja naslovljeno na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, čakamo na njihovo uradno stališče. Ko ga bomo prejeli, bomo na podlagi le-tega podali svoje mnenje.

 

Romana Beravs, radio Kum, 24. 11. 2014

Vprašanje: Poslušalka Majda je poslala pismo glede zelo visokih topolov ob cesti pod AMD Neža do zbirnega centra Neža,piše da so drevesa stara, visoka in zelo nevarna. Tisti ki se vsakodnevno vozijo po tej cesti opažajo na njej precej vejevja. Kot piše je bilo, ko so na novo asfaltirali cesto rečeno, da jih bodo podrli, zato jo zanima kdaj mislijo topole požagati.
Pa še eno vprašanje: kot je opaženo Javna razsvetljava že obeša lučke in okraske, koliko denarja gre letos za ta namen in kdaj bodo lučke prižgane.

 

Odgovor: Zadevo, glede katere ste dobili "pritožbo", bomo z izvajalcem preverili in v skladu z njegovim mnenjem ukrepali.

Občanke in občane obveščamo, da bomo praznične lučke prižgali v četrtek, 4. decembra (takrat, ko je MIklavžev sejem), ob vsakodnevnem prižigu javne razsvetljave. Sredstva za okrasitev, t.j. 9.000 evrov, bomo namenili za popravilo obstoječih in nakup nekaj novih lučk. Za letošnjo novoletno okrasitev smo se v trboveljski občini odločili, da bomo praznično okrasitev mesta združili še z dobrodelnostjo in s skrbjo za okolje. Uporabili bomo smreke, zasajene v lonce, ki bodo v prazničnih dneh krasile naše ulice, po končanem novoletnem vzdušju pa jih bodo lahko posamezniki ali naša podjetja s prostovoljnim prispevkom »posvojili« in jih zasadili v svojem okolju. Sredstva bodo šla v dobrodelne namene.
Podrobnosti o naši novoletni dobrodelni akciji bodo še sledile, že zdaj pa prosimo zainteresirane posameznike in podjetja, da razmislijo o »posvojitvi« božičnega drevesa in s tem prispevajo k ohranjanju narave, s prispevki pa narišejo nasmeh na obraz tistim, ki potrebujejo našo pomoč. 

 

ZON - Zasavske onlajn nuvice, 20. 11. 2014

Vprašanje: Za zon.si pripravljam članek o brezplačni pravni pomoči v Zasavju: Zanima me, koliko občanov se je v letošnjem letu že obrnilo na občino po brezplačno pravno pomoč.

Odgovor: Z letošnjim letom je brezplačna pravna pomoč samo za občane občine Trbovlje (nič več tudi za Hrastnik, kot je bilo v prejšnjih letih). Do danes se jih je naročilo točno 66.

 

Polona Malovrh, DELO, 18. 11. 2014

Vprašanje: Spoštovani,
menda je zaradi interventnega zakona, ki predvideva cel kup racionalizacij na področju javnih kulturnih zavodov, vrtcev šol po občinah precej napeto.
Zanima me, koliko javnih zavodov in institucij v vaši občini prizadene ta zakon in kakšne posledice predvidevate, da bi nastale zaradi odvzema pravnega statusa pravne osebe javnega prava tem zavodom.
Ali ima občina kakšno strategijo glede združevanja zavodov? Zanima me, katere javne zavode bi združili.
Hvala za odgovor.
Lp, P. Malovrh
 

Odgovor: Interventni zakon, ki ga je predlagala Vlada RS in ki naj bi veljal od 1. januarja 2015 dalje posega tudi v Zakon o zavodih in sicer naj bi se v 2. odstavku 4. člena omenjenega zakona dodalo besedilo, da javni zavodi, ki jih je ustanovila občina ali več občin, ne morejo imeti statusa pravne osebe, če v njih ni zaposlenih več kot 15 oseb. Na sam interventni zakon, torej tudi na omenjeno spremembo Zakona o zavodih so se ostro odzvali v obeh združenjih občin, v Skupnosti občin Slovenije in v Združenju občin Slovenije ter podali pobudo za črtanje omenjenega predloga spremembe zakona o zavodih. Večina občin (tudi Občina Trbovlje) se je namreč že sama odločila za študije o združevanju manjših zavodov in ugotovile, da z njihovim združevanjem ne dosežejo želenih prihrankov. So pa občine poslovanje zavodov racionalizirale z združevanjem različnih dejavnosti kot npr. računovodskih in tehničnih služb.

V občini Trbovlje bi ukinitev pravnega statusa prizadela 5 zavodov: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zavod za šport Trbovlje, Mladinski center Trbovlje, Zasavski muzej Trbovlje in Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje.

 

Lili Pušnik, STA, 7. 11. 2014

Vprašanje: Kot novinarka Slovenske tiskovne agencije  STA vas vljudno prosim za vaš hiter odziv glede napovedane likvidacije Termoelektrarne Trbovlje. Kaj torej ta likvidacija pomeni za občino, regijo, ali ste vi podpirali kakšno drugo rešitev in za koliko se bo zdaj povečala brezposelnost v občini, če vseh 160 zaposlenih v termoelektrarni pristane na zavodu za zaposlovanje?

Odgovor: Spoštovani, Občina Trbovlje z županoma sosednjih občin podpira tiste rešitve, ki predstavljajo učinkovito in hitro razreševanje problema energetike v Zasavju.Sodelovali smo pri pripravi gradiva "Predlog rešitve srednje in dolgoročnega načrta prestrukturiranja energetike v Zasavju", ki ga je pripravila posebna delovna skupina Vlade RS. Gradivo je bilo predano Ministrstvu za infrastrukturo in prostor in ima oznako stopnje tajnosti "zaupno". Ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in Vlada RS naj bi se še v letu 2014 opredelila do vsebine predloženega gradiva in sprejela potrebne ukrepe za usklajeno in učinkovito delovanje odgovornih nosilcev za razrešitev problematike v Zasavju, med katero prioritetno spada odločitev o nadaljnji usodi TET.

O problematiki TET je v širši sestavi razpravljal na sestanku dne 10. 11. 2014 tudi Odbor za razvoj energetike v Zasavju, katerega se je udeležila tudi županja Občine Trbovlje, gospa Jasna Gabrič, mag., ki je izpostavila pereč socialni vidik v primeru likvidacije TET in dejstvo, da ni pripravljenih in finančno opredeljenih nikakršnih programov v primeru likvidacije. Na sestanku je bilo poudarjeno, da bodo pristojni preučili vse možne opcije za ohranitev TET in socialno varnost zaposlenih.

Želja zaposlenih na TET, prav tako pa je tudi v interesu Občine Trbovlje in Zasavja kot celote, da bi lahko rešili vseh 160 zaposlenih. Pri iskanju kratkoročnih rešitev je treba upoštevati zlasti rešitev za obstoj energetske lokacije v Zasavju.

Opozarjali smo in še vedno opozarjamo, da je v primeru likvidacije nujno potreben socialni program, s katerim bo določeno, kaj bo z delavci in kakšne prezaposlitve jih lahko čakajo.

Za regijo pomeni likvidacija TET še eno socialno bombo. Na omenjenem sestanku je bilo poudarjeno, da se pred odločitvijo o najbolj črnem scenariju vprašanje glede TET obravnava tako na seji Vlade RS, kot tudi v Državnem zboru RS. Izražen je bil interes, da se energetska lokacija TET ohrani, saj ima TET energetsko dovoljenje do 2020. Tudi v zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj večjih investicij (npr. pretovorna postaja). Opozoriti je tudi treba, da bi bilo v primeru ukinitve energetske lokacije (likvidacija ali stečaj) treba vzpostaviti prvotno stanje in v program likvidacije vključiti, ovrednotiti in realizirati tudi njeno razgradnjo. Le pristojni v okviru energetike - lastniki in poslovodstvo ter na državni ravni lahko odgovorijo na vprašanje, od kje finančni viri za likvidacijo in vzdrževanje lokacije.

Občina Trbovlje tudi opozarja, da so se socialni transferji v manj kot 10-ih letih povečali za 1,3 milijona evrov in še vedno naraščajo, v letošnjem letu Občina Trbovlje zanje namenja skoraj 3,5 milijonov evrov! V luči vsega tega se bojimo tudi napovedanih rezov v proračunu s strani ministra Mramorja, saj se resnično postavlja veliko vprašanje, kaj bo občina sploh lahko še počela. Po napovedih bomo lahko samo še plačevali račune, ostaja pa skrb za investicije, vodovode, sanacije cest in podobno.

Glede na celotno gospodarsko situacijo predstavlja izguba vsakega delovnega mesta v Zasavju pereč problem. Število brezposelnih bi se v primeru stečaja, ko bi na cesti ostalo vseh 160 zaposlenih, povečalo za 10% in s tem stopnja brezposelnosti na približno 24 %. V primeru likvidacije, ko bi službo še vseeno obdržalo 70 – 80 delavcev, pa bi bila brezposelnost med 22 in 23 %.

 

Radio Kum, 11. 11. 2014

Poslušalka s Knezdola: cesta od Jagra proti Vrhem (Liza) – prosijo za ležeče policaje; menda je prošnja že na občini, o tem so se menda že pogovarjali z županom Trevnom. 

Vloge do danes nismo prejeli na Oddelek.  Ko bo vloga prispela, se razpiše prometna komisija, opravi ogled na terenu in dorečejo ukrepi, ki so smiselni in v skladu z veljavnimi predpisi.

Cvetka z Vodenske: težava z vodo, ki teče od kamnoloma na cesto; poleg tega omenja tudi »umazan« spodnji del Trbovelj (okoli strojne).

Sklep ogleda je bil, da Občina pristopi k sanaciji zamašene meteorne kanalizacije, inšpektor pa pozove lastnika/najemnika betonarne, da uredi odvodnjavanje tehnoloških odpadnih voda. (Na to temo smo že dobili dopis od ga. Manje Marije Serša - odgovor ji je bil poslan 27.10.2014).

Dare (taksist): predlaga parkirne ure; omenja težavo z zapuščenimi psi, ki naj bi jih bilo po Trbovljah kar precej.

Parkirne ure bi lahko namestili na območju na novo urejene Rudarske ceste in na že obstoječem delu Ulice 1. junija, kjer bi lahko uvedli modro cono. Vendar glede na to, da je vsak ukrep, ki ima finančne posledice za občane v trenutni ekonomski krizi težje izvedljiv, a kljub temu potreben za ureditev mirujočega prometa. O namestitvi parkomatov se bo tako odločitev sprejela v prihodnjem obdobju, saj je za izvedbo navedenega ukrepa potrebno zagotoviti tudi določena finančna sredstva (dobava in montaža parkomatov, izvedba horizontalnih talnih oznak, kot namestitev vertikalne opozorilne signalizacije).

V praksi reševanje tovrstne problematike poteka tako, da najditelji kontaktirajo zavetišče in Občino, da se dogovorimo o prevzemu najdenega psa. Glede na to, da je za pse obvezno čipiranje, je potepuških psov bistveno manj kot mačk, kjer je problematika veliko bolj pereča. Vendar je tudi pri mačkah zaradi večjega števila kastracij  in sterilizacij situacija boljša kot pred leti. Skratka, na vsak klic se odzovemo in za pse poskrbimo v skladu s predpisanimi zahtevami. Vsakega najditelja pa pozovemo, da poskuša najprej ugotoviti ali je pes čipiran, kar pomeni, da ima lastnika. Psa se v takem primeru poskuša vrniti neposredno lastniku, sicer pa se ga odpelje v zavetišče, kjer zanj poskrbijo v skladu s predpisi. V kolikor opazite potepuškega psa,  vam svetujemo, da o tem obvestite nas oziroma zavetišče.

Tadeja (Ob železnici): zanima jo, kdaj bodo dobili vodovod.

Občina je v letu 2014 naročila novelacijo projektne dokumentacije, po pridobitvi dokumentacijo, bomo zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja in pričeli z izgradnjo - leto 2015.

Kristina z Opekarne: ni ji všeč neurejena okolica (Opekarna, pri Toplarni).

Občina skrbi za čiščenje in nujno vzdrževanje cest.

Majda (Ribnik 21, 22,23): že dolgo obljubljajo asfalt pri objektih, pa ga še vedno ni. Poleg tega je težava tudi vključiti se z dvorišča na cesto (prosijo za ogledalo).

Gre za površino, ki je v lasti Spektra, zato je mi ne moremo urejati. Glede namestitve ogledala je postopek enak: po prispetju vloge, se razpiše prometna komisija, opravi ogled na terenu in dorečejo ukrepi, ki so smiselni in v skladu z veljavnimi predpisi.

Dragi s Trbovelj: ali oz. kdaj bo (spet) urejeno igrišče na Opekarni 4, 4a, 4b – pod OŠ TČ.

Otroška igrišča urejamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in prioriteti izvajanja del. Ker še nimamo sprejetega proračuna za leto 2015, vam točnega odgovora ne moremo dati.

 

 

Polona Malovrh, DELO, 4. 11. 2014

Vprašanje: Spoštovana,

imam vprašanje za županjo Gabričevo:

Zanima me, ali je že opustila začasno prebivališče v Ljubljani in našla
novi naslov v Trbovljah, kakor je napovedovala?

Hvala vnaprej za odgovor.
Lp, P. Malovrh

 

Odgovor: Da, županja je že opustila začasno bivališče v Ljubljani in živi v Trbovljah.

 

Lucija Cestnik, ZON - Zasavske onlajn nuvice, 3. 11. 2014

Vprašanje: Na Rudarju ozirma pri parkiršču K5 je postavljena ograja. Zanima me, kdo je dal dovoljenje? Ali je zemljišče v lasti Občine ali SGP Zasavja, ker v lasti Rudarja ni? Koliko časa bo postavljena? Kdaj, če sploh se bo uredilo staro košarkaško igrišče in parkiršče poleg?

Odgovor: S tem zemljiščem upravlja stečajna upraviteljica SGP Zasavja v stečaju. Vse informacije v zvezi z navedenim zemljiščem in aktivnostmi, lahko poda le navedena gospa.

 

Lucija Cestnik, Zasavske onlajn nuvice, 24. 10. 2014

Vprašanje: Pripravljam članek o Radiu Kum za www.zon.si. Prosila bi, če mi lahko poveste, koliko denarja letno je Občina Trbvolje prispevala za delovanje radia? So bile še kakšne druge oblike pomoči ali sodelovanja?

Odgovor: Z Radiem Kum Trbovlje d.o.o. imamo za leto 2014 sklenjeno Pogodbo o programskem in ekonomsko-propagandnem sodelovanju. Po tej pogodbi radio Kum v svojih informativnih in drugih oddajah predvaja program povezan z življenjem in delom v občini. Gre za informiranje v informativnih oddajah, oddaja "Iz naših občin", objava čestitk župana, objava javnih razpisov, pozivov, naznanil ter objava branih obvestil. Skupna obveznost Občine Trbovlje za vse našteto po pogodbi za leto 2014 znaša 18.270,36 evrov bruto.
 

Polona Malovrh, DELO, 2. 10. 2014

Kulturno društvo Svoboda se po 28 letih ni več sposobno samo preživljati; za pomoč so po dostopnih informacijah prosili tudi občino. Glede na to, da se je "bankrot" društva zgodil v vašem mandatu, me zanima, kaj ste naredili, da se najhuje ne bi zgodilo - da bi obvarovali društvo, ki se ga tudi zavod Delavski dom otepa. Zanima me tudi, kaj se zdaj, na pragu jeseni, dogaja s sekcijami in kako bo občina društvu pomagala - če bo - reševati dolg do Komunale. Koliko, natančno, dolguje društvo za ogrevanje?

Uvodoma naj poudarimo, da so društva po Zakonu o društvih (Ur.l.RS št. 64/2011) pravne osebe zasebnega prava.

KD Svoboda se je na nas obrnila po finančno pomoč in s predlogom za prenos lastništva, saj  društvo samo ne more vzdrževati doma in je njihov edini vir prihodka najemnina knjižnice. Občina objekta ne bo prevzela v lastništvo ali v upravljanje. V interesu občine pa seveda je, da je objekt v obratovanju in da se v njem izvajajo kulturni dogodki. Občina je najela prostore KD Svoboda v preteklem šolskem letu, za učilnice OŠ Trbovlje, in se dogovorila za najemnino, s katero je društvo deloma pokrivalo stroške. Ponudili smo tudi svojo pomoč, v juliju smo podpisali asignacijsko pogodbo KD Svoboda - JKP Trbovje - Občina Trbovlje, v višini 3.500 eur, hkrati smo jih zaprosili, naj pošljejo vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju v prvih osmih mesecih tega leta, plan poslovanja do konca leta in vsebinski ter finančni plan poslovanja do konca leta 2015. Po prejetju teh vsebin se bomo dogovorili za sestanek in poskusili najti rešitev. Dolg KD Svobode za komunalne storitve trenutno znaša 3.419,09 eur.

Tudi zveza društev Partizan ima finančne težave. Po preverjenih podatkih dolguje 30 tisočakov za komunalne storitve. Vprašanje je isto, kot pod 1.: kako ste kot podžupanja, pristojna za družbene dejavnosti, ukrepali, da se Partizan ne bi soočal s takšnimi finančnimi težavami oziroma kaj boste še ukrenili v naslednjih tednih? Obstaja bojazen, da se bodo težave nerešene prenesle v naslednji mandat.

Večkrat smo s strani JPK dobili obvestilo o stanju dolga - 34.000 eur. Zveza športnih društev vsakoletno dotacijo, pridobljeno na javnem razpisu, s pogodbo o asignaciji, nameni pokrivanju dolga do JKP, vendar višina ne zadostuje za pokritje komunalnih stroškov. Dolg se jim iz meseca v mesec zvišuje. Poudarjamo, da občina ni lastnik stavbe Partizana. Občina lahko pri tem pomaga zgolj kot sklicatelj sestanka za reševanje problematike, medtem ko neposrednega vpliva na poravnavo tako visokih dolgov nima. Občina ima veliko svojih objektov, ki jih bo, glede na finančno stanje in padajoče število prebivalcev, v prihodnje težko vzdrževala, kaj šele, da bi v upravljanje prevzela še kakšen dodaten objekt.

 

 

_________________________________________________________________________________________________________

Dne 15. 4. 2014 smo s strani novinarke Dela Polone Malovrh prejeli vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 17. 4. 2014.

Vprašanje:

Spoštovani,


pripravljam prispevek o brezplačni pravni pomoči v občini Trbovlje.
Po dostopnih podatkih jo opravlja odvetnik Ostrožnik, občinski proračun
pa naj bi to stalo 2500 evrov letno.


Na kateri osnovi ste za pomoč izbrali ravno g. Ostrožnika? Ste objavili razpis in morda iskali tudi druge pravnike oziroma pisarne? Ali znesek 2500 € drži? Ali je to pavšal? Na kateri osnovi ste izračunali stroške pravne pomoči? Od kdaj velja brezplačna pomoč za občane? Koliko obiskov beležite doslej in s katero problematiko se oglaša največ strank?

Hvala za odgovore, prosim zanje do jutri, vsaj do 12. ure.

Lp, P. Malovrh

Odgovor:

Občina Trbovlje organizira brezplačno pravno pomoč od leta 2005 dalje. Do letošnjega leta se je le - ta izvajala v sodelovanju s Pravno - informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC, s sedežem v Ljubljani. V letu 2013 so znašali stroški takšnega svetovanja 3.050,00 EUR na letni ravni, in sicer je to svetovanje potekalo 1x mesečno 5 ur. V letošnjem proračunu so se sredstva na postavki brezplačne pravne pomoči , tako kot na skoraj vseh ostalih postavkah, zmanjšala, in sicer na 2.590,00 EUR. Glede na to, da je cena svetovanja organizacije PIC ostala enaka, smo se odločili, da se v letošnjem letu brezplačni prvi nasvet nudi vsem zainteresiranim občanom občine Trbovlje v sodelovanju z odvetnikom Sašom Ostrožnikom, saj je njegova urna postavka nekoliko nižja, poleg tega nima potnih stroškov, svetovanje pa nudi v svojih prostorih. Poleg tega se lahko občani v primeru kakšnih nujnih nasvetov, ki so vezani na zakonske roke, pri odvetniku zglasijo tudi izven določenega termina, seveda po predhodnem dogovoru z njim. Za spremembo svetovalca smo se torej odločili, ker so stroški nižji in, ker je odvetnik dosegljiv tudi izven določenega termina, kar pri svetovalcih iz PICa ni bilo mogoče. Pri izbiri svetovalca in izračunov stroškov pravne pomoči smo za osnovo torej imeli dosedanje svetovanje PIC in njihove stroške, saj gre za znesek, za katerega ni potrebno izvesti postopka po Zakonu o javnem naročanju.

 

Storitev se odvetniku plačuje mesečno, skladno s sklenjeno pogodbo in na podlagi mesečno izstavljenih računov, poleg računov pa odvetnik pošlje tudi poročilo, v katerem navede stranke in pravno področje, na katerega se je svetovanje nanašalo, glede na urno postavko pa se bodo načrtovana sredstva na postavki brezplačne pravne pomoči lahko še znižala, ali bo (glede na interes občanov), sklenjen dogovor za povečanje števila svetovalnih ur.


Od začetka letošnjega leta do danes se je pri odvetniku zglasilo  21 občanov, svetovanja pa se nanašajo na različna pravna področja, pri čemer prevladujejo stvarnopravno področje, dedno področje in izvršilni postopki.

 

 

Dne 27. 3. 2014 smo s strani novinarke Dnevnika Sabine Lokar prejeli vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 8. 4. 2014

Vprašanje:

Glede omenjene "obrtne cone" na Savinjski cesti me zanima:

Koliko je lastnikov teh prostorov oziroma zemljišč in kakšne so možnosti urejanja teh lastništev? Kakšne so bile aktivnosti občine na tem področju in zakaj ni interesa, da bi se to uredilo, tako da vse skupaj propada in daje tudi svoj prikaz vstopa v mesto za tiste, ki prihajajo s preboldskega konca?

Kakšne načrte ima občina za urejanje teh prostorov oziroma okolja? So narejeni kakšni konkretni plani?

Odgovor:

Poslovni objekti na Savinjski cesti spadajo v območje P 10/1 Komunala. Območje je trenutno namenjeno za proizvodno in skladiščno dejavnost. V letu 2009 so bile za celotno območje P 10/1 – Komunala sprejete tudi spremembe še veljavnih sestavin planskih aktov, s katerimi smo celotno območje najprej razdelili na poslovno in stanovanjsko nato pa s programskimi zasnovami opredelili poslovni del kot območje mirnejše trgovsko obrtne cone. Izvedbeni akti po tem niso bili spremenjeni. Ker gre za območje prepleta stanovanjsko poslovnih dejavnosti, v prihodnje načrtujemo umik industrije s tega območja in razvoj takšnih poslovnih dejavnosti, ki nimajo vplivov na okolje.

Da bi vzpodbudili zanimanje pri potencialnih investitorjih, smo v Občini Trbovlje nameravali pripraviti poseben predstavitveni katalog poslovnih in drugih lokacij, s katerim smo želeli seznaniti domače in tuje investitorje z možnostmi in pogoji razvoja posameznih poslovnih dejavnosti in jih tako spodbuditi k večjim aktivnostim in vlaganjem na območju občine Trbovlje. V letu 2012 smo izdelali analizo vseh območij, na katerih je mogoče opravljati poslovno dejavnost, preverili infrastrukturno opremljenost teh območij in prihodnjo namensko rabo v novem prostorskem načrtu. Na podlagi zbranih podatkov smo lastnikom poslovnih lokacij posredovali dopise, v katerih smo jih zaprosili za sodelovanje pri pripravi kataloga poslovnih lokacij in jih povabili, da nam sporočijo želje in potrebe v zvezi z uporabo njihovih nepremičnin. Prav tako smo vse lastnike poslovnih objektov in zemljišč primernih za poslovno dejavnost obvestili, da nas je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije zaprosila za posredovanje podatkov o poslovnih conah in objektih primernih za opravljanje poslovne dejavnosti. Povabila k sodelovanju smo poslali nekaj manj kot devetdesetim lastnikom nepremičnin, na desetih opredeljenih lokacijah, od območja P 8/1 - Sušnik v južnem delu do območja P 10/2 – Gabrsko v severnem delu Trbovelj. Odziv lastnikov nas je razočaral, saj smo prejeli manj kot deset odgovorov, predvsem v smislu želje po promociji njihovih proizvodov in le en odgovor se je nanašal na razvojne težnje v prihodnje.

Kot že rečeno, so objekti in zemljišča v zasebni lasti in Občina Trbovlje z njimi ne more razpolagati. V zvezi z lastništvom objektov na območju Savinjske ceste je pomembno tudi dejstvo, da je večina praznih in opuščenih objektov v lasti bank, obremenjenih z visokimi hipotekami, in tudi zaradi tega nezanimivih za nakup ali najem.

Prenova in revitalizacija sta za Občino Trbovlje izjemnega pomena tako s stališča urejenosti prostora kot poslovne priložnosti, ki bi jo omogočilo izvajanje fizične prenove. Urbani prenovi in regeneraciji smo zato posvetili posebno pozornost tudi pri oblikovanju strategije prihodnjega razvoja naše občine. Med ukrepi, s katerimi želimo doseči lepšo podobo mestnega prostora in izboljšati bivanjske in delovne razmere v mestu smo izpostavili prav ureditev starega centra Trbovelj in območja Komunale, kjer v skladu s cilji opredeljenimi v strategiji, predvidevamo celostno ureditev območja, določitev prednostnih objektov prenove in zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov ter objektov za poslovne in oskrbne dejavnosti – območje, namenjeno razvoju IT-podjetij in drugih kreativnih dejavnosti, ohranjati naravno okolje, ustrezno za družine z otroki in izboljšati povezavo tega dela občine s središčem mesta z dobrim javnim potniškim prometom ter drugimi načini mobilnosti – kolesarske in pešpoti.

Glede načrtov v prihodnje - gre prav gotovo za območje, ki je potrebno prenove in revitalizacije v smislu drugačne, prijaznejše rabe objektov, večjih zelenih površin in razvoja novih inovativnih in okolju prijaznih poslovnih dejavnosti, ki dopolnjujejo obstoječo in načrtovano stanovanjsko rabo na širšem območju. Konkretnih načrtov za prenovo še ni, kar je prav gotovo posledica lastništva, pomanjkanja sredstev, dobrih praks pa tudi nedorečene zakonodaje na tem področju. Z urbano prenova tega dela mesta pa se je podrobneje ukvarjala geografinja Katja Klančišar Schneider v magistrski nalogi z naslovom Problemska analiza prenove degradiranih industrijskih območij na primeru Občine Trbovlje.
 

 

Dne 24. 3. 2014 smo s strani novinarke RA SLO Karmen Štrancar Rajevec prejeli vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 1. 4. 2014

Vprašanje:

Pozdravljena,
opozorjena sem bila na težave s plazenjem tal na Katarini- plaz "Vahter", ki je, zaradi goloseka ( za katerega so sicer izdani potrebni papirji), grozeča nevarnost za stanovanjske objekte. Poročilo je pripravljeno, pogovori s pristojnim ministrstvom potekajo...............Zanima me kako daleč so stvari oziroma kje so težave.

Odgovor:

Pozdravljena.

Na območju, ki ga omenjate, ni plazu. Po sestanku med Občino Trbovlje, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in Zavodom za gozdove v zvezi z golosekom, je bil na temo goloseka in v izogib eventuelnimi možnimi kasnejšim posledicam, izveden ponovni ogled in sestanek na kraju samem (14.3.2014). Le-tega so se udeležili predstavniki koncesionarja gozda, lastnik gozda, predstavniki lokalne skupnosti, gozdarski inšpektor in ostali predstavniki gozdarske stroke. Dogovor je bil sledeč: koncesionar Gozd Ljubljana, je dolžan na osnovi zapisnika dokončati vsa predvidena dela - zaradi možnosti pojava lubadarja.

Po končanih delih se vzpostavi zahtevan gozdni red in v izogib razmakanju labilne brežine izvede kontrolirano odvodnjavanje vzdolž ceste z vgradnjo drenaž, propustov, kanalet za odvod vode in ureditvijo končnega iztoka z namenom razpršitve - porazdelitve meteorne vode na večjo površino.
 

 

Dne 6. 3. smo s strani novinarke STA Lili Pušnik prejeli vprašanje, na katerega smo odgovorili 11. 3. 2014

Vprašanje:

Pozdravljeni!

Kot novinarko Slovenske tiskovne agencije STA me zanima, kaj za občino pomeni napoved, da se bo aprila na zavod za zaposlovanje prijavilo 135 presežnih delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik? Ali je to za občino socialna bomba? Kakšna je sploh stopnja brezposelnosti v Trbovljah?

Vljudno prosim za hitre odgovore.

Hvala in lep pozdrav!

Lili Pušnik, univ.dipl.nov. STA

Odgovor:

V decembru 2013 je bilo v občini Trbovlje 1496 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa 20,7%. S prijavo delavcev RTH na zavod za zaposlovanje v aprilu, bi se število brezposelnih v občini povečalo na 1556 delavcev (zaposleni v RTH prihajajo iz različnih občin, zato je število za Trbovlje ocena), stopnja brezposelnosti pa se bo povečala na 21,7%. Za občino pomeni povečanje brezposelnosti zaostrovanje socialnih razmer, še posebej v fazi, ko bo prijavljenim ugasnila pravica do nadomestila. Upoštevati je potrebno tudi povezanost, soodvisnost ter vpliv na druga delovna mesta in družine  v občini, tako ocenjen vpliv na stanje je povečan za tri do štiri krat. Občina bo še naprej, v okviru možnosti, socialno problematiko blažila z različnimi oblikami pomoči in subvencij ter s sofinanciranjem programov javnih del. Vpliv občine na razvoj gospodarstva - nova delovna mesta je omejen, na drugi strani pa vladni ukrepi podpore območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje še vedno niso zaživeli, čeprav je bil sklep sprejet že v juliju 2013.    

 

Dne 25. 2. smo s strani novinarke Dnevnika Sabine Lokar prejeli vprašanje, na katerega smo odgovorili 27. 2. 2014

Vprašanje:

Lepo pozdravljena,

na vladi je pripravljeno gradivo za umeščanje HE na srednji Savi v prostor. V tem dokumentu so predpostavljene tudi investicije Lafargea, TET in RTH in zanima me, kakšen je vaš komentar na te investicije glede na trenutno stanje teh družb in njihovo negotovo usodo. Ali obstaja možnost, in če ja, v kolikšni meri, bi lahko te investicije prevzele občine?

Ste sicer zadovoljni zadovoljni z vsebino dokumenta ali imate morda kakšne pripombe?

Dokument se sicer nahaja na povezavi:

http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2Ff6b9102edbec5facc1257c82005bc544%3FOpenDocument&cHash=a88a298d59052c9dac56ce2b096844d1.

 

Odgovor:

V letu 2012 so vsi zainteresirani na področju gradnje HE Suhadol, Trbovlje in Renke (občine, državne institucije, gospodarske družbe in drugi) podali svoje interese za svoje razvojne projekte na prostoru, kjer se bo izdelal državni prostorski načrt (DPN) za te tri hidroelektrarne. Na tej podlagi so bile izdelane smernice za izdelavo DPN, analiza teh smernic ter Nabor projektov, kjer so usklajeni in določeni vsi razvojni projekti zainteresiranih investitorjev. V tem okviru so bili posredovani in sprejeti načrti družb Lafarge, RTH in TET.  Razumljivo je, da vse investicijske stroške pokrivajo te družbe in občina ne bo in ne more prevzemati teh investicij. Njen interes je, da te družbe vlagajo v razvoj.  Mnenja smo, da vse družbe, še posebno tiste, ki so v težavah morajo imeti razvojne rešitve. Zato sta Vlada RS in MzIP imenovala (25. 7. 2013) delovno skupino za srednje in dolgoročno prestrukturiranje energetike v Zasavju. Obravnavajo se RTH, TET in HE na srednji Savi. Tudi za Lafarge smo prepričani, da ima svoje razvojne načrte.

 

 

Dne 10. 2. 2014 smo s strani radia Kum prejeli dve vprašanji, na kateri smo odgovorili 14. 2. 2014

Vprašanje:

Kaj namerava ukreniti občina Trbovlje z županom na čelu glede sanacije občinske ceste na relaciji Trbovlje-Dobovec -padajoča drevesa-varnostna ograja? Relacija Dobovec -Župa,Dobovec-Završje uničen asfalt-vozi šolski avtobus? Pred leti je bil z dovoljenjem občine opravljen golosek ob daljnovodu. Lani je veter podrl precej dreves,ki še vedno ležijo v gozdu nad cesto in predstavljajo ob zdrsu na cesto smrtno nevarnost za ljudi. Ali je že ,oziroma kdaj bo občina od države-lastnice teh gozdov ,zahtevala sanacijo teh gozdov?



Odgovor:


-Občina je že izvedla vse potrebne aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo in zagotavljanjem prevoznosti lokalne ceste Trbovlje -Dobovec.  Zaradi padajočega kamenja in
nanosov listja, kot ostale zemljine s strmih brežin, pa  zagotavlja dnevno čiščenje in odstranjevanje ovir s površine ceste.

Prav tako smo v času žledoloma takoj ukrepali pri lastniku gozda - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kot tudi upravljalcu gozda - GOZD d.d. Ljubljana,
ki je s svojo usposobljeno ekipo tudi uspešno odstranil velike količine podrtega lesa, z lokalne ceste.


Dela so se izvedla takoj, ko je bilo tovrstno početje v mejah razuma!V času žledoloma smo tudi takoj zagotovili in vzdrževali prevoznost na obvoznih cestah Dobovec - Čimerno - Radeče in Dobovec - Završje - Šklendrovec.


-Varnostna ograja....izvaja se popis škode na infrastrukturi, zato bo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, poslan odškodninski zahtevek, za popravilo odbojnih varnostnih ograj.


-Cesta Dobovec - Župa....v letu 2014 Občina predvideva sanacijo dela odseka močno uničenega cestišča na odseku Trotovnik .- Matica - Župa.


-Dobovec - Završje....obnova cestišča zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev ni v planu za leto 2014, vsekakor pa bodo izvedeni ukrepi, ki bodo omogočali
prevoznost ceste.

 

-Vzdrževanje trase daljnovoda....tovrstne posege izvaja Elektro Slovenija, ob prisotnosti gozdarskega strokovnjaka in sevede z dovoljenjem SKZG RS.  Občina Trbovlje
nima vpliva na nujna vzdrževalna dela...katera so se prav v času žledoloma izkazala kot edina pravilna rešitev....v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do porušitve stebrov dalljnovoda,kar bi pomenilo izpad električne energije za obdobje več tednov!

-v letu 2013 ni bilo vetroloma....le ta je bil pred sedmimi leti. Vsa takrat neodstranjena podrta drevesa so bila zavarovana skladno z navodili gozdarske stroke oz. revirskega gozdarja, ki je imel nadzor nad izvajanjem del.


-Občina Trbovlje je v zvezi z navedeno problematiko velikokrat urgirala pri lastniku SKZG RS, vendar se kot lastnik gozdnih površin sami odločajo kako bodo gospodarili s svojimi gozdovi. Zakaj se lastnik odloči, da lesno maso pusti ležati v gozdu...namesto, da bi jo odpeljal, je povsem njegova odločitev. Zato je tudi v primeru nesreče oz. drugih odškodninskih zahtevkov, odgovornost na njegovi strani. Lokalna skupnost redno opozarja na posamezne nevarnosti, a končna odločitev ostaja še vedno v rokah lastnikov. Povsem enako je tudi na območjih, kjer so lastniki gozdov zasebniki....ki ne dovolijo odstranjevanja grmovja in dreves v varovalnem pasu lokalnih cest, čeprav sami tudi ne vzdržujejo svojega gozda.


Vprašanje:

Kakšne ukrepe je izvedla  občina proti sprejetju neprimičninskega davka,ki predstavlja še manj sredstev za občino,zavira rast gospodarstva ,veča revščino. Ostati mora kot do sedaj ,davek na uporabo stavbnega zemljišča občini,ki se naj namensko uporablja za osnovno infrastrukturo-kar seveda cesta je ! KAJ OD POVEDANEGA BO OBČINA STORILA,DA BO TUDI ZA NAS OBČANE,KRAJANE DOBOVCA ZAŽIVELO USTAVNO NAČELO ENAKIH MOŽNOSTI,SAJ JE V SEDANJEM STANJU LE MRTVA ČRKA NA PAPIRJU-P?

Odgovor:

Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 71. člena, ki ureja varstvo zemljišč, vsebuje programsko določbo, ki zavezuje državo, da skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. Ker so pogoji za življenje v hribovitem okolju težji, kot v mestnem središču, država s sistemskimi ukepi, ki so tudi finančno podprti (na primer ukrepi kmetijske politike) oziroma zakoni in drugimi akti vzpostavlja načelo enakih možnosti. Načelo enakih možnosti je mogoče izpeljati  tudi iz drugih ustavnih določb in Ustave kot celote. V skladu s svojimi pristojnostmi in (z)možnostmi pa si tudi Občina Trbovlje, zlasti v mandatu sedanjega župana, še posebej prizadeva za izgradnjo in vzdrževanje komunalne oziroma javne infrastrukture, ki je temeljni pogoj za ustvarjanje enakih možnosti.

Občina Trbovlje pritrjuje stališču, da bodo občine z ukinitvijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in po končanem triletnem prehodnem obdobju, ki ga ureja nov Zakon o davku na nepremičnine, v kolikor zakon v sprejetem besedilu ostane v veljavi, ob polovico prepotrebnih strogo namenskih sredstev, doslej namenjenih za (so)investiranje v osnovno infrastrukturo.

 

Stališče občana v zvezi z novim Zakonom o davku na nepremičnine je skladno s stališčem občin in je bilo na podoben način izraženo v več zahtevah za oceno ustavnosti navedenega zakona, o katerih bo skupaj s predlogi za zadržanje izvajanja zakona odločilo Ustavno sodišče RS. Zahtevi reprezentativnega združenja Skupnosti občin Slovenije za presojo ustavnosti navedenega zakona se je poleg drugih občin pridružila tudi Občina Trbovlje, v njej pa je bilo Ustavnemu sodišču predlagano,  da prednostno obravnava zahtevo in do meritorne odločitve zadrži izvajanje zakona, po opravljenem postopku pa odloči, da so izpodbijane določbe zakona v  neskladju z Ustavo RS ter skladno z opravljeno presojo naloži Državnemu zboru RS oziroma zakonodajalcu, da v roku odpravi ugotovljene neustavnosti. 

 

Dne 11. 2. 2014 je novinarka Dela Polona Malovrh postavila vprašanji, na katera smo ji odgovorili 12. 2. 2014.

Vprašanje:

Spoštovani,

imam dve vprašanji za župana, g. V. Trevna.

- Župan v medije že nekaj dni - od sestanka na vladi - plasira floskulo, da bodo zasavsko energetiko reševali v paketu. Prosim, da »paket« razloži oz. konkretno navede, ali ga še vedno sestavljajo rudnik Brnica, TET in HE na srednji Savi, in da pojasni tudi, kako ga bodo reševali.

- Po trditvah anonimke je g. Treven prijavljen v počitniški hiši in ne
na Sallauminesu ter za to prejema potne stroške. Ali to drži?

Hvala za odgovore.
Lep pozdrav, P. Malovrh

Odgovor:

Kot je župan pojasnil na 24. redni seji Občinskega sveta občine Trbovlje, ki je bila dne 10.2.2014, "paket zasavske energetike" sestavljajo naslednji projekti:

1. odprtje rudnika Brnica,

2. rekonstrukcija bloka v Termoelektrarni Trbovlje,

3. izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi in

4. plinsko parna enota kot terciarna rezerva.

 

Svet Zasavske regije je že dne 14. aprila 2011 sprejel sklep: "V Nacionalnem energetskem programu se mora razvoj Zasavske energetike obravnavati celovito, tako glede vrste primarne energije in proizvodnje električne energije, umestitve v prostor. prestrukturiranja, investicijskih programov kot socialne kohezivnosti in vključevanja javnosti v postopek odločanja." Tako stališče zagovarjamo v vseh sprejetih sklepih ter razgovorih s predstavniki energetskih družb in državnih institucij. Reševanje zasavske energetike v paketu (v slovenskem pravopisu za paket med drugim piše, da je to "sprejeti paket ukrepov, skupek") konkretno tako pomeni sprejetje skupnih razvojnih odločitev za RTH, TET in Hidroelektrarne na srednji Savi in njeno sočasno investicijsko prestrukturiranje in sicer:
- kakovostno izvajanje Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 43/10, 49/10 - popr. in 40/12-ZUJF),  rešitev je v podaljšanju veljavnosti zakona do leta 2018,
- prenova 125 MW bloka v TET z odprtjem rudnika Brnica, takojšnja odločitev Holdinga Slovenske elektrarne o prodaji TET strateškemu kupcu in
- Gradnja HE Suhadol, Trbovlje in Renke. Predsednica Vlade RS je na sestanku, 5. 2. 2014, povedala, da je to prioriteta te vlade. Podpisati je potrebno Koncesijsko pogodbo in prenesti koncesijo na družbo SRESA v Trbovlje.

 

Občinski odbori vseh koalicijskih strank, zasavski poslanci in župani vseh treh zasavskih občin bodo realizacijo navedenih projektov poskušali doseči tudi s sprejetjem odločitev odgovornih na ravni države. Na že omenjenem sestanku na Vladi RS, ki je potekal 5.2.2014, so tako predsednica Vlade RS Alenka Bratušek, kot tudi ministra Samo Omerzel in Dejan Židan, zagotovili, da podpirajo paketno reševanje zasavske energetike. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je ena izmed težav zagotoviti sredstva za izgradnjo ceste Hrastnik - Zidani most, zato je bilo dogovorjeno, da se pristopi k fazni izgradnji le - te. Poleg tega so se predstavniki Vlade zavezali,da bodo spremljali možnosti pridobitve evropskih sredstev za sofinanciranje izgradnje te ceste. Dosežen je bil tudi dogovor, da se za izgradnjo hidroelektrarn pridobi novega koncesionarja, saj je HSE trenutno finančno nezmožen za izvedbo tega projekta, koncesijska pogodba in nabor ukrepov pa so že usklajeni. V zvezi z rudarjenjem pa je bilo doseženo soglasje o podpori spremembam zakona o zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik, ki podaljšuje zapiralno obdobje do leta 2018, kar bi zagotovilo sredstva za zapiralna dela in sanacijo degradiranih površin v leti 2016, 2017 in 2018.


 

 

Župan ne prejema povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

 

Določitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na kraj določa 169. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ(Uradni list RS št. 40/2012), ki določa, da je kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, kraj bivališča oz. kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

 

 

Dne 6. 2. 2014 je novinarka RA Slovenija Karmen Štrancar Rajevec postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 7. 2. 2014

Vprašanje:

Pozdravljena,

 ali ni pravna pomoč obstajala že nakaj časa. Če je kdo jo je prej izvajal? Od letošnjega leta naprej ( kot je napisano) je ta pomoč samo za občane Trbovelj. Ali jo je prej lahko koristil kdorkoli. Koliko je prejšnja pomoč letno stala občinski proračun in koliko bo to letos.

Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Karmen Štrancar Rajevec

RADIO SLO

 

Odgovor:

Občina Trbovlje organizira brezplačno pravno pomoč od leta 2005 dalje. Do letošnjega leta se je le - ta izvajala v sodelovanju s Pravno - informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC, s sedežem v Ljubljani. Brezplačen prvi nasvet smo nudili občanom Trbovelj in Hrastnika, pri čemer je bila plačnik vseh stroškov vsa leta le Občina Trbovlje. Letos smo se odločili, da se brezplačni prvi nasvet nudi občanom občine Trbovlje, in sicer v sodelovanju z odvetnikom Sašom Ostrožnikom. Svetovanje tudi sedaj poteka 1x mesečno, v primeru kakšnih nujnih nasvetov, ki so vezani na zakonske roke, pa se bodo občani lahko pri odvetniku zglasili, po predhodnem dogovoru z njim, tudi izven določenega termina. To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega smo se odločili za spremembo svetovalca, saj so bili svetovalci PIC za občane dosegljivi le na točno določen termin, kar pa je bilo za občane včasih prepozno. Ura svetovanja odvetnika je malenkost nižja od ure svetovanja PIC, poleg tega odvetnik seveda ne zaračunava potnih stroškov in brezplačno pravno pomoč nudi v svojih prostorih.  V prejšnjih letih je svetovanje na letni ravni znašalo 3.050 EUR, letos pa imamo za ta namen načrtovanih 2.590 EUR.

 

Dne 5. 2. 2014 je novinarka Dela Polona Malovrh postavila nekaj vprašanj, na katera smo ji odgovorili 6. 2. 2014.


- kako boste ukrepali v imenu občanov Trbovelj in občine kot stranke v postopku izdaje OVD za Lafarge Cement glede na izjave njihovega vodstva, da gredo zdaj po dovoljenje za sežiganje?

Dne 23. 1. 2014 je Občina Trbovlje prejela odločitev ARSO o zahtevah Lafarge Cement, d. o. o., iz katere je med drugim razvidno, da je postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig ustavljen. Domnevne izjave vodstva družbe, ki jo navajate, in sicer, "da gredo zdaj po dovoljenje za sežiganje" ne moremo komentirati, predlagamo, da njeno vsebino obrazloži, kdor je izjavo podal. V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je ARSO s sklepom priznal Občini Trbovlje lastnost stranske udeleženke v mejah njenega, na zakon oprtega pravnega interesa. Tako Občina Trbovlje ni imela statusa stranke v navedenem postopku,kot stranski intervenient pa si je v mejah svojih pravic aktivno prizadevala za čim prejšnjo in zakonito odločitev.         


- ali dosedanji status stranke v postopku velja tudi pri pridobivanju OVD za sosežig? Če ne velja, ali bo občina ponovno zaprosila zanj?

V primeru, če je postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo - v celoti ali deloma - se postopek ustavi (v celoti ali deloma). Možno je, da se ustavljeni del postopka nadaljuje, če stranka to zahteva. Menimo, da bi v primeru nadaljevanja postopka Občina Trbovlje ohranila vlogo stranskega intervenienta, o kateri je organ že odločil. Če pa bi se na podlagi vložene nove zahteve začel nov postopek, pa bi Občina Trbovlje, ob upoštevanju javnega interesa in na zakon oprtega pravnega interesa, ponovno zaprosila pristojni organ, da ji v postopku prizna lastnost stranske udeleženke.           

 
- ali ocenjujete za realen in izvedljiv apel Civilne iniciative, da občina zaostri zahteve za učinkovit monitoring onesnaževanja okolja in poskrbi za vzpostavitev mreže merilnih naprav, ki bodo onesnaženost merile neodvisno od LC?

Glede postavitve gostejše mreže merilnih naprav imisij onesnaževal, smo zahtevo večkrat poslali na ARSO in s strani takratnega direktorja gospoda Žlebirja je bila dana obljuba dodatni mobilni postaji, ki naj bi jo za nekaj časa dobili v Trbovlje, vendar potem to ni bilo izvedeno. Dobili pa smo tudi ta odgovor, da je glede na normative že tako več merilnih postaj v Zasavju kot bi jih glede na zakonodajne zahteve moralo biti.


- koliko je stal občino sedanji sistem spremljanja onesnažil v zraku (Meis) in koliko - če sploh - jo stane tekoče spremljanje meritev?- kje so nameščene naprave za merjenje oz. kje vse so dostopni podatki o kakovosti zraka?

Pogodba o vzpostavitvi sistema iz leta 2008 je bila za Občino Trbovlje 3.729,34, od leta 2010 odkar sem jaz na Občini pa smo v letu 2010 plačali 240 EUR za vzdrževanje strežnika in 2011 432 EUR za spremembo baze podatkov. Podatki o kvaliteti zraka se odvzemajo iz ARSOovih postaj ter EIS TET. Podatki o kvaliteti zraka so dostopni v avli občinske stavbe in v izložbi knjižnjice ter na spletni strani Občine.

- Ker se jutri opolnoči izteče rok za pritožbe na OVD za LC, me zanima, ali bo župan glede na veljavni občinski odlok, na katerega se v gradbenem dovoljenju sklicuje tudi LC in ki za gorivo dovoljuje premog, LKO ali plin - ali bo torej:

1. zahteval zaostritev mejnih vrednosti

Določitev mejnih vrednosti je določena v Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

2. odvzem dovoljenja za uporabo petrolkoksa

V že izdanem dovoljenju je upravni organ obrazložil,da je okoljevarstveno soglasje št. 3540-05-46/98 za zamenjavo tehnološkega goriva iz mazuta v premog izdal na podlagi Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala ENVITA d.o.o.in v tem dokumentu  je bila predvidena zamenjava visokokaloričnega premoga z antracitom ali petrolkoksom.

3. zaostren nadzor nad LC?

 

Nadzor nad LC je v pristojnosti inšpekcijskih služb.

 

Dne 5. 2. 2014 je novinarka Dela Polona Malovrh postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 6. 2. 2014.

Vprašanje:

Spoštovani,

prosim za en zelo hiter in kratek odziv.
Na Delo je prispelo pismo o razmerah na Vodenski šoli, bližnji Mehaniki
itd.
A. Grabnar piše:

Podgane, miši potepuški psi in še kak
živalski revež varno prenoči v tej tovarni, ki 10 let ne obratuje. Učenci
pa se veselo stiskajo v tej kot sardine v konzervi nabiti šoli.

Zanima me, ali občina skrbi za varovanje Mehanike in kako? Ali držijo navedbe o živalskih obiskih opuščenega objekta?

Hvala za odgovor. Prosim zanj vsaj do 15. ure danes.
LP, P. Malovrh

Odgovor:
Pozdravljena,

objekt nekdanje Mehanike varuje družba Sinet d.o.o., če bi vstopil pes ali kakšna druga večja žival, bi se sprožil alarm. Prav tako na občino nismo prejeli nobene pritožbe ali opozorila glede živali v okolici zgradbe nekdanje Mehanike ali v njej.
 

 

Dne 28. 1. 2014 je novinarka Dela Polona Malovrh postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 29. 1. 2014.

Vprašanje:

Spoštovani,


prosim občino za naslednje podatke:

- koliko kvadratnih metrov občinskih prostorov ima v najemu Združenje za
vrednote borcev NOB?
- koliko znaša najemnina?
- kako dejstvo, da Združenje svoje lastniške prostore oddaja v najem
občinski knjižnici, samo pa je najemnik občinskih prostorov, komentira
župan?

- koliko se je v povprečju povišala najemnina za m2 v primerjavi z letom
2007?
 

Odgovor:


Spoštovana.

Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje ima od junija 2007 v najemu poslovni prostor Občine Trbovlje v stavbi z naslovom Ulica 1. junija 4, v velikosti 54,52 m2, višina mesečne najemnine pa znaša 120,62 EUR.

Dogovor oz. namena selitve združenja borcev z Ulice 1. junija 19 sta bila dva; težka dostopnost za njihove člane, saj so to večinoma starejši ljudje in pa pomanjkanje prostora v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje. Knjižnica enak znesek - 120,63 eur plačuje združenju borcev.

V letu 2007 smo višino najemnine določili po sprejetem Pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Pravilnik ni več v veljavi, zdaj se uporablja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, višina najemnine se določa na podlagi cenitve ali izkustvenih metod.

 

 

Dne 7. 1. 2014 je novinarka Žurnala24 Barbara Eržen postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 8. 1. 2014:

Vprašanje:

Pozdravljeni,
po dogovoru vam pošiljam vprašanja, in sicer me zanima, ali občina že izvaja kakšne ukrepe, ki so predvideni v načrtu Odloka o načrtu za kakovost zraka. Še posebej me zanima za kratkotrajne ukrepe, ki naj bi se izvajali ob napovedani onesnaženosti z delci PM10. Odlok predvideva zmanjšanje ogrevanja prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva, zmanjšanje uporabe osebnih vozil in povečanje javnega prevoza. Zanima me, ali ste o tem že obveščali svoje občane in izvedli kakšne ukrepe? Če še ne, kakšne ukrepe načrtujete in kdaj naj bi bili izvedeni?

Prosila bi za odgovore še danes,
najlepša hvala že v naprej.

 

Odgovor:
Z Odlokom se je Občinski svet Občine Trbovlje seznanil v mesecu decembru. Prav tako je bil odlok sprejet na vladi 18.12.2013. V treh mesecih po sprejetju odloka pa sledi sprejem podrobnejšega programa, v katerem bomo v občini opredelili izvajanje ukrepov v obdobju enega leta. Zaenkrat s strani ministrstva še nismo bili pozvani k pripravi le tega. Obvestili so nas, da naj bi EKO sklad že v začetku leta 2014 izvedel prvi razpis za subvencije občanom in Občina bo morala zagotoviti v ta namen določene podatke, kar pa smo že pripravili.

Kljub temu se nekateri ukrepi že izvajajo:

• ukrepi na področju energije:
Občina Trbovlje ima sprejet Lokalni energetski koncept, v katerem so številni ukrepi, ki zmanjšujejo porabo energije, že opredeljeni. Tako smo začeli izvajati energetske preglede javnih stavb ter že pristopili k sanaciji šol in vrtcev. Uvedeni so organizacijski ukrepi zmanjšanja porabe energije ter energetsko knjigovodstvo javnih stavb. Energetski manager ter energetska svetovalka sta imela na lokalnem radiu sklop oddaj namenjenih osveščanju ljudi glede URE in OVE. V občini smo intenzivno pristopili k zamenjavi predimenzioniranih cevi vročevoda.

• promet:
V Trbovljah smo pravkar prilagodili in uredili Ulico 1. junija v smislu umirjenega prometa. Razmišljamo tudi o ureditvi pokritega parkirišča za kolesa na železniški postaji, zaradi ozkosti naše doline in prostorske omejenosti pa je problem umestitve kolesarske steze, zato smo pristopili k naročilu študije njene umestitve. V občini je organiziran javni potniški promet, ki nudi dijakom, študentom ter upokojencem brezplačne vozovnice in tako Občina spodbuja uporabo javnega prevoza.
Izvaja se že v osnutku Odloka predvideno mokro čiščenje cest ter tretiranje ravninskih cest v zimskem času s ustrezno emulzijo proti zamrzovanju namesto posipanja s peskom.

• kratkoročni ukrepi:
Monitorji podjetja MEIS-a, ki prikazujejo meteorološke parametre in onesnažila on-line so v avli občinske stavbe, v izložbenem oknu knjižnice ter na spletnih straneh Občine Trbovlje. Tako lahko občani spremljajo imisijske podatke onesnažil iz merilnih postaj Agencije RS za okolje in Ekološkega informacijskega sistema TET-a. V letošnjem letu smo finančno podprli tudi projekt KOREG, ki ga izvaja podjetje MEIS in na portalu zagotovlja informacije o trenutnem stanju širjenja onesnaževal in napoved za naprej glede na vremensko situacijo. Sicer pa je obveščanje in napoved uradno v pristojnosti ARSO-a in obvestilo je že bilo objavljeno na spletni strani.
 

 

 

Dne 7. 1. 2014 je novinarka ETV Nina Ojsteršek postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 9. 1. 2014:


Vprašanje:

Občani so nas opozorili na sledeč problem, o katerem pripravljam prispevek. Gre za bivšo Opekarno, kjer gre za dva napol podrta, nevarna objekta, ki kazita okolico in sta nevarna za vse mimoidoče, kajti okrog njih ni nobene zaščite. Ker sem že govorila z okoljskim inšpektorjem, mi je povedal, da ima občina določene vzvode, s katerimi lahko lastnike takšnih objektov prisili k ukrepanju. Zanima me, kaj je Občina Trbovlje že storila glede tega oz. upam, da ima v kratkem namen ukrepati, kajti takšnole stanje objektov, ji vsekakor ni v ponos.

Prosim, če lahko vprašanje posredujete tistemu, ki je na občini zadolžen za to. Prispevek bo objavljen v petek, zato bi odgovor potrebovala do četrtka.

Odgovor:

V omenjenem primeru gre za zasebno zemljišče, v lasti podjetja ERA Velenje, ki ne meji na javno površino, občinska inšpekcija pa ni pristojna za to področje. Tovrsten nadzor je v pristojnosti gradbene inšpekcije, ki je na podlagi veljavne zakonodaje dolžna izvesti ustrezne varnostne ukrepe v kolikor oceni, da objekt predstavlja nevarnost za ljudi in okolico. Najbolj nevaren del objekta je bil že odstranjen pred cca. tremi leti, kjer je prišlo do porušitve strešne konstrukcije zaradi dotrajanosti.

Župan je pozval lastnika k saniranju poslopja že v mesecu juniju 2011. V odgovoru so izrazili svojo namero, da bodo na tej lokaciji zgradili poslovni center. Odgovorili so tudi, da so želeli nepremičnine ustrezno ograditi, a je bila posledica postavitve ograje tožba zaradi motenja posesti enega izmed lastnikov sosednjih zemljišč. v zvezi s tem je bil dosežen sporazum za uporabo nepremičnin v smislu neoviranega dostopa. Zagotavljajo tudi, da so na lokaciji večkrat opravili oglede in uredili izpraznitev objektov ter občasno čiščenje.

V zvezi z vašim vprašanjem glede pristojnosti občin pri prenovi propadajočih objektov, pa vam v nadaljevanju posredujemo precej obširen odgovor, v katerem smo skušali pojasniti problematiko področja celovite prenove, zakonodajna izhodišča in konkretna dejanja Občine Trbovlje v posameznih primerih.

Prostorska zakonodaja je tako državo kot vse občine zavezala, da morajo s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki bo ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogočala zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne bo ogrožala zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. V tem smislu tako Zakon o urejanju prostora kot tudi sedaj veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju, v temeljnih načelih usmerjata prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.

Zavedajoč se neugodnih naravnih danosti in preteklih bremen, ki sta jih povzročila rudniška eksploatacija ter pretirana urbanizacija in industrializacija mesta je brez dvoma tudi za Občino Trbovlje eden izmed najpomembnejših ciljev urejanja prostora tako imenovana »urbana regeneracija« mestnega središča in tudi drugih mestnih predelov tako, da bodo z urejenimi javnimi in drugimi površinami ter s prenovo in ohranitvijo stavbne dediščine in njene identitete postali ponovno ustrezen in privlačen življenjski prostor.

Uresničevanje tega cilja oziroma njegovo udejanjenje v prostoru pa je odvisno od vrste dejavnikov, na katere lokalna skupnost največkrat nima nobenega vpliva. Če je po eni strani Občina tista, ki skladno s predpisi, upoštevajoč javno korist, vodi politiko urejanja prostora na lokalni ravni – določa namensko rabo ter merila in pogoje za posege v prostor, kar pomeni tudi, da v korist investitorja lahko spremeni prostorske akte, pa po drugi strani nima ustreznih pravnih sredstev s katerimi bi lahko zasebnega lastnika »prisilila« v izvedbo investicije – gradnjo ali prenovo.

Zakonodaja sicer predvideva inštrument razlastitve za posamezne, z zakonom predpisane namene, pri čemer mora biti ugotovljena javna korist in izpolnjen pogoj, da je javna korist sorazmerna z razlastitvenim namenom. Nedvoumno pa je razlastitev poseg v lastninsko pravico, ki je najtežji in je zatorej pripravo dokumentacije, na kateri bo temeljil celotni postopek razlastitve, potrebno voditi z veliko mero previdnosti, upoštevati celotno zakonodajo in predhodno preverjati dejstva, ki bi bila v postopku lahko predmet spora oziroma drugačnega razumevanja. Vseskozi je namreč potrebno pričakovati, da bo prišlo do večjih nasprotovanj s strani lastnikov nepremičnin, in da bi bili postopki »speljani po bližnjicah« prej zadevi v škodo kot korist.
Obnova oziroma nenazadnje tudi odstranitev objekta je »teoretično« možna tudi na podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki v 6. členu sicer določa, če so na objektu takšne pomanjkljivosti, ki zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja, oz. objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti, oz. merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi občinskega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku občine.
Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku. Če občina zaradi izvršbe odločbe iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, ima na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta. Žal pa je določba 6. člena zakonsko podnormirana in, kot ugotavlja prof. dr. Rajko Pirnat v Mnenju o nekaterih vprašanjih izvajanja 6. člena ZGO, ki ga je naročil MOP, iz ustavnopravnega stališča težko izvedljiva in česar občinski odloki nikakor ne morejo nadomestiti.

Glede na splošno stanje v prostoru, potrebno se je namreč zavedati, da se s skoraj identičnimi težavami soočajo praktično vse slovenske občine, je nujno potrebno poiskati ustrezne inštrumente in pravno podlago za izboljšanje načrtovanja, odpravljanje ovir in upravljanje območij celovite prenove. Inventarizacija in analiza je pokazala, da se je tudi pri nas že uveljavila vrsta obstoječih inštrumentov, ki pozitivno vplivajo na izvedbo prenove (subvencije, krediti). Kljub temu pa ostaja še vrsta problemov, slabosti in pomanjkljivosti, ki ovirajo prenovo in ki zahtevajo dodatne ukrepe, kot na primer pomanjkljive podatkovne baze, pomanjkljivi urbanistični in arhitekturni standardi, neosveščenost lastnikov, nerazvite metode participacije prebivalcev v procesu urejanja prostora in podobno. Za reševanje teh problemov in slabosti pa država oziroma občine še niso razvile ustreznih ukrepov.

Glede na navedbe Občina Trbovlje, razen finančnih spodbud – za katere pa nima denarja, in pomoči investitorjem pri pripravi prostorske dokumentacije praktično nima inštrumentov, ki bi zasebnega lastnika spodbudila - prisilila k obnovi oziroma izvedbi investicije.

Občina Trbovlje je še v času pred gospodarsko krizo s strani lastnikov nepremičnin prejela več pobud za spremembo veljavnih sestavin planskih aktov. Občina Trbovlje je sicer že v letu 2006, v skladu s takrat veljavnim Zakonom o urejanju prostora pristopila k izdelavi novih temeljnih prostorskih aktov občine: strategije prostorskega razvoja (SPRO) in prostorskega reda občine (PRO), intenzivno pripravljala potrebne strokovne podlage ter vodila tudi formalni postopek priprave obeh prostorskih aktov, ki pa ga zaradi napovedi o spremembi zakonodaje na področju urejanja prostora ni dokončala, saj bi to lahko za Občino predstavljalo dodatne stroške in obveznosti. Tako je bila Občina primorana počakati na nove prostorske predpise, katerih sprejem je bil napovedan že v letu 2005, dejansko pa so bili sprejeti v oktobru 2007. Ker vse do sprejetja ZPNačrt-a Občina ni mogla spreminjati in usklajevati še veljavnih planskih aktov s svojimi razvojnimi potrebami, je bilo stanje na področju prostorskega načrtovanja v občini Trbovlje nevzdržno.

Zaradi navedenih razlogov in na podlagi podanih pobud posameznih investitorjev je Občina Trbovlje pričela s postopkom sprememb in dopolnitev še veljavnih sestavin planskih aktov za območje sedmih razvojnih lokacij v mestu Trbovlje, ki jih je Občina ocenila kot strateško pomembne. Občina je želela investicijske pobude realizirati v najkrajšem možnem času, vendar v skladu z novim občinskim prostorskim načrtom občine in novim konceptom razvoja mesta. Posamezne pobude so se nanašale na naslednja območja:
• STANOVANJSKA GRADNJA NA OBMOČJU PUP ŠP 9/4 – POD GOZDOM in P 9/2 – IPOZ
• GRADNJA POSLOVNOSTANOVANJSKEGA OBJEKTA Z GARAŽNO HIŠO NA OBMOČJU »MEHANIKA« IN »OŠ ALOJZA HOHKRAUTA«
• GRADNJA STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA OBMOČJU »ŠPORTNA HALA POLAJ«
• STANOVANJSKA GRADNJA NA OBMOČJU »VILA AURORA«
• CENTRALNE MESTNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU »TPT«
• CENTRALNE MESTNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU TOPLARNE POLAJ - »OPEKARNA«

Spremembe in dopolnitve sestavin planskih aktov je OS občine Trbovlje sprejel na svoji 21. redni seji, dne 21.09.2009 in s tem postavil temelje za spremembe izvedbenih aktov, na podlagi katerih bo možno pridobiti gradbeno dovoljenje za načrtovane posege v prostor.
Za vse navedene lokacije bo v prihodnje potrebno izdelati nove podrobne prostorske načrte oziroma pripraviti spremembe obstoječih izvedbenih aktov, glede na opredelitev v planskih aktih. Postopke priprave in sprejema bo vodila Občina Trbovlje, vendar šele po tem, ko bo prejela pobudo konkretnega investitorja.

Do sedaj je Občina Trbovlje pričela s postopki priprave:
• Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje IZ 10/3 – OŠ NOVA. Akt sprejet
• Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje ŠP 9/4 – POD GOZDOM. Akt sprejet
• Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje urejanja S 9/4 – del in IZ 9/3 – ŠPORTNA HALA. Postopek ni končan, zaradi neaktivnosti investitorja.

Za vse ostale lokacije med katere sodi tudi območje »TPT«, območje »Opekarne« in območje »Ipoz«, pobud za nadaljevanje postopkov, ki bi zagotovili pravno podlago za umestitev objektov v prostor, nismo prejeli. Brez konkretnih usmeritev, ki bi ustrezale lastnikom, pa je nadaljevanje postopkov pravzaprav nesmiselno.
 

 

3. 12. 2013 smo s strani novinarke Večera Damijane Žišt prejeli spodnja vprašanja, na katera smo ji odgovorili 6. 12. 2013.

Pozdravljeni,

župan občine Trbovlje Vili Treven, direktorica občinske uprave Monika Kališek ter vodja MIR Zasavje Sebastjan Zmrzlak,

na vas se obračam v zvezi s podano kazensko ovadbo za kaznivo dejanje šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu, ki jo je zoper vodjo MIR Zasavje Sebastjana Zmrzlaka in njegova sodelavca, redarja Ivana Drnovška in Bojana Rozino podal eden izmed MIRjevih redarjev, Darko Šrenk.

O ovadbi ste seznanjeni vsi trije, zato vas vse tri prosim za komentar in pojasnilo, zakaj je do kazenske ovadbe sploh prišlo. Omenjena kazenska ovadba ni prva, ki je bila podana zaradi domnevno slabega poslovanja MIR Zasavje in zoper g. Zmrzlaka.

Spoštovani!

Občina Trbovlje je seznanjena z dejstvom, da je javni uslužbenec, zaposlen kot redar na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Zasavje, pri pristojnem organu podal kazensko ovadbo oziroma ovadbe zaradi zatrjevanega šikaniranja na delovnem mestu. Skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 36/12 - Odl. US, 55/12 - Odl. US in 47/2013) lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje oziroma poda ovadbo pri pristojnem organu. Skladno z določbami Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13 - Odl. US) je podaja krive ovadbe kaznivo dejanje.

Občina Trbovlje navedene ovadbe oziroma ovadb, ki so v teku obravnave pri pristojnem organu, ne more komentirati. Kot neresnične pa odločno zavrača vse pavšalne navedbe redarja glede šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu. Občina Trbovlje vsako neželeno ravnanje na delovnem mestu ostro zavrača, skladno z zakonom in drugimi predpisi bi bilo takšno ravnanje, glede katerega mora biti ugotovljeno dejansko stanje, kaznivo oziroma sankcionirano. Na splošne navedbe o mobbingu v dopisu redarja z dne 4. 1. 2013 je Občina Trbovlje pred seznanitvijo z ovadbo, na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E, 74/09 - Odl.US in 40/12 – ZUJF) in drugih predpisov ter Navodil za preprečevanje mobbinga (v nadaljevanju Navodilo), dne 15. 1. 2013 pisno odgovorila. V odgovoru je med drugim pozvala redarja, da skladno z drugim odstavkom 15. člena Navodil v primeru neželenega ravnanja poda obvestilo, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kdo je storilec, opis dogodka (konkretna dejstva) ter kdaj in kje se je dogodek zgodil. Skladno z določbami 17. člena Navodil bi na podlagi obvestila nemudoma opravila razgovor, za ugotovitev dejanskega stanja glede konkretnih okoliščin dogodka pa bi bila imenovana tričlanska komisija. Skladno z 18. členom Navodil je način vodenja konkretnega postopka odvisen od konkretnega dogodka, ki mora biti razjasnjen, ter od značilnosti in konkretnih okoliščin posameznega primera. V primeru ugotovitve mobbinga bi bili zoper izvajalca predlagani in sprejeti ustrezni ukrepi oziroma sankcije, vendar Občina Trbovlje na vročeni dokument z navedenim pozivom ni prejela nobenega obvestila s konkretnimi podatki.

Če je redar že kdaj v preteklosti podal kakšno kazensko ovadbo zoper sodelavce, je pristojni organ sprejel zakonito odločitev.

Direktorica občinske uprave Monika Kališek,

kako je mogoče, da je Mountain bike klub Trbovlje med prejemniki javnih sredstev, in je menda pri tem favoriziran, zastopnik kluba pa naj bi bil prav g. Zmrzlak, šef MIR Zasavje? O tem bom seveda povprašala tudi KPK.

V občini Trbovlje je za sofinanciranje delovanja športnih društev vsako leto objavljen javni razpis, ki je objavljen v Uradnem vestniku Zasavja in na spletnih straneh občine. Sredstva se razdelijo na osnovi Pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje letnih programov športa v občini Trbovlje (UVZ št. 20/2010).
Merila za sofinanciranje programov športa po tem pravilniku so določena po:

1. vsebinah:
- športna vzgoja predšolskih otrok,
- športna vzgoja šoloobveznih otrok:
- interesna športna vzgoja,
- športna vzgoja otrok usmerjena v kakovostni in vrhunski šport,
- športna vzgoja mladine:
- interesna športna vzgoja,
- športna vzgoja mladine usmerjena v kakovostni in vrhunski šport,
- kakovostni šport,
- vrhunski šport,
- šport invalidov,
- športna rekreacija.

2. razvojnih in strokovnih nalogah v športu:
- izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
- športne prireditve,
- informatiko in založništvo,
- delovanje društev, športnih zvez.

Sofinanciranje posameznih vsebin, strokovnih in razvojnih nalog se določi v točkah, v deležih oziroma skladno z določbami tega pravilnika ter na osnovi letnega programa športa.

Komisija določi vrednost točke na osnovi obsega sredstev namenjenega za sofinanciranje posamezne vsebine, določene v letnem programu športa in skupnega števila točk vseh izbranih izvajalcev za posamezno vsebino.

Od občanov vseh treh krajev, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik sem že večkrat slišala, da naj bi g. Zmrzlak celo podpiral, da nekateri redarji ne opravljajo svoje službe, če pa jo želijo, tako kot g. Šrenk, pa naj mi mu Zmrlak in njegovi sodelavci onemogočali z mobingom in mu pri tem uničili zdravje.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje so z Odlokom o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje (Uradni list RS, št. 21/09, v nadaljevanju: Odlok) ustanovile občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Zasavje je skupaj zaposlenih pet javnih uslužbencev, od tega vodja, kot uradnik na položajnem delovnem mestu in inšpektor, ter štirje redarji. Skladno z Odlokom vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva predstavlja in zastopa Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela Medobčinskega inšpektorata in redarstva, organizira opravljanje nalog, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela, ter opravlja naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Na Občino Trbovlje doslej ni podal noben občan Trbovelj nobene prijave zoper delo vodje tega medobčinskega organa, navedba »o večkrat slišanem« doslej ni bila podprta z nobenim dejstvom ali dokazilom, ki bi takšno dejstvo potrjevalo. V kolikor bi Občina Trbovlje prejela prijavo občana zoper vodjo, pa bi bila le-ta skrbno preverjena oziroma obravnavana, kot so bile doslej skrbno obravnavane tudi vse pritožbe, ki so jih občani podali na zasavske občine na podlagi Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) zoper ravnanje enega od zaposlenih redarjev.

G. Zmrzlak,

mi lahko prosim pojasnite, zakaj ste g. Šrenku odvzeli vsa pooblastila za opravljanje redarske službe, ko junija ni opravil redarskega izpita, saj teh pooblastil menda nimate, niti tega ne predvideva zakon? Izdali ste mu celo pisni opomin pred izredno odpovedjo službe.

Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) določa, da se usposobljenost pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva za opravljanje nalog občinskega redarstva, uporabo pooblastil, določenih z zakonom, ter za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi zagotavlja s strokovnim in obdobnim usposabljanjem ter preizkusom znanja. Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 24/11 in 45/11) določa, da občinski redarji opravijo obdobno usposabljanje, če se v vsakem triletnem obdobju udeležijo programa obdobnega usposabljanja in opravijo preizkus znanja.

Omenjeni občinski redar v mesecu juniju 2013 ni opravil preizkusa znanja (prav tako v letu 2012 k opravljanju izpita 2x ni pristopil), zato mu na podlagi razlage določb prej omenjenega pravilnika s strani Ministrstva za notranje zadeve, Službe za lokalno samoupravo z dne 9.7.2013, na delovnem mestu niso bile dodeljene naloge in dela kjer bi izvajal pooblastila občinskega redarja. Preizkus znanja je opravil 26.11.2013.

Občinskemu redarju ni bil izdan pisni opomin pred izredno odpovedjo, prejel pa je pisno opozorilo o neizpolnjevanju obveznosti zaradi neopravljenega preizkusa znanja obdobnega usposabljanja in izpopolnjevanja občinskih redarjev. V dopisu je bil pozvan, da naj odgovorno pristopi k naslednjemu opravljanju preizkusa znanja.

Zakaj ste zoper g. Šrenka zahtevali izredni zdravniški pregled in od zdravnice nam medicini dela zahtevali, da ga pregleda tudi psihiater, čeprav tega Šrenku zdravnica na zdravniškem pregledu ni naročila?

Omenjeni občinski redar, je bil dne 03.01.2013 napoten na usmerjeni obdobni zdravstveni pregled in ne na izredni zdravstveni pregled.

Kakšna je vaša izobrazba in koliko časa ste na mestu vodje MIR Zasavje?

Vodja MIR Zasavje ima izobrazbo Univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa in skupen občinski organ vodi od pričetka delovanja.

Koliko inšpekcijskih zadev ste obravnavali od leta 2010 in vse leto 2013, koliko inšpekcijskih odločb ste izdali in koliko prekrškovnih postopkov ste vi, kot odgovorna oseba, uvedli?

Od pričetka delovanja MIR do letošnjega leta, je občinski inšpektor obravnaval 249 inšpekcijskih zadev, ter ob tem izdal 37 odločb in 133 opozoril (podatki za leto 2013 niso prišteti, objavljeni bodo v letnih poročilih).

Zakaj je g. Rozina že več mesecev odsoten iz delovnega razmerja in ali drži podatek, da je izgubil vozniško dovoljenje?

Navedeni občinski redar koristi dopust za nego otroka. Vozniškega dovoljenja ni izgubil.
 

 

Dne 7. 11. 2013 smo od novinarke Dela Polone Malovrh prejeli vprašanje, na katero smo ji odgovorili 11.11.2013


Vprašanje:

Prosim župana za odgovore na naslednja vprašanja:

- zakaj ima projekt energetske sanacije OŠ Trbovlje dvojni nadzor -
poleg nadzora še supernadzor?
- kdo se je odločil za dvojni/supernadzor, zakaj in kdo izvaja ta drugi
nadzor - katero podjetje z GImnazijske ceste?
- kaj je pavna podlaga taki odločitvi?
- koliko bo stal nadzor v "režiji" Intacta inkoliko bo občino stal
supernadzor?

Odgovor:

Občina Trbovlje je na podlagi javnega razpisa za strokovni nadzor pri Rekonstrukciji in energetski sanaciji OŠ Trbovlje, sklenila pogodbo z družbo In-tact d.o.o. Vrednost pogodbe znaša, skladno s ponudbeno ceno, 15.000 EUR brez DDV oziroma 18.300 EUR z DDV.

Občina Trbovlje za navedeno investicijo nima angažiranega supernadzora.

Ponovno vprašanje:
Na zadnji seji OS je župan Treven na vprašanje B. Dolanca o supernadzoru pri projektu Energetska sanacija OŠ Trbovlje odgovoril:

"Supernadzor ima firma z Gimnazijske ceste."
Katera izjava zdaj drži in katera ne: županova s seje ali piarovska danes?

Odgovor:
Spoštovana,
pogodba za supernadzor še ni podpisana.

Ponovno vprašanje:
Spoštovani,

če pogodba o supernadzoru še ni podpisana, verjetno pomeni, da jo načrtujete podpisati, zato ponovno prosim za naslednje odgovore:


- zakaj bo imel projekt energetske sanacije OŠ Trbovlje dvojni nadzor -
poleg nadzora še supernadzor?
- kdo se je odločil za dvojni/supernadzor in zakaj?
- kaj je pravna podlaga taki odločitvi?
- koliko bo (ocena)občino stal supernadzor?
- Če ste na oktobrski seji OS izjavili, da bo to firma z Gimnazijske ceste, ste verjetno vedeli vnaprej, katera bo: s kom, torej, še niste podpisali pogodbe o supernadzoru, pa jo še nameravate?

Odgovor:

Spoštovana,

dejstvo je, da je Občina Trbovlje na podlagi javnega razpisa za strokovni nadzor pri Rekonstrukciji in energetski sanaciji OŠ Trbovlje, sklenila pogodbo z družbo In-tact d.o.o.

Dejstvo je, da se je, v skrbi za uspešno in pravočasno realizacijo tako zahtevnega projekta, takoj ob manjših začetnih zapletih pri uvedbi v delo razmišljalo, kaj lahko občina še stori, da bo investicija res uspešno in pravočasno realizirana.

Dejstvo je, da so se začetni zapleti uredili in da končna odločitev glede t.i. "supernadzora" še ni bila sprejeta, pogodba še ni bila podpisana, zato navedenega ne moremo komentirati.
 

 

Dne 27. 10. 2013 je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanja, na katera smo ji odgovorili 5. 11. 2013.


OO SLS predlaga županu, da profesionalnim ter neprofesionalnim
funkcionarjem v občin, kakor tudi ljudem, neposredno vezanim na
delovanje političnih funkcionarjev, zmanjša plačo oz. nadomestilo za 15 %.

Zanima me:
- koliko komisij ima OS in koliko je v njih članov - koliko sejnin so
dobili lani, kolikšne so sejnine letos?


Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - 9 članov
Komisija za družbene dejavnosti – 7 članov
Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo – 7 članov
Komisija za gospodarstvo in proračun – 7 članov
Komisija za prošnje, pritožbe in druge vloge občanov – 7 članov
Statutarno-pravna komisija – 7 članov
Komisija za občinska priznanja – 7 članov

V lanskem letu so prejeli 49.389,61 eur.
Višina sejnin:
- Vodenje seje občinskega sveta(po pooblastilu župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 100 € neto
- Udeležba na seji občinskega sveta 100 € neto
- Predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta 50 € neto
- Udeležba na seji delovnega telesa 40 € neto


Če je že znano, me zanima, koliko sejnin ste članom komisij izplačali iz
proračuna v 9 mesecih letos (oz. v šestih)?

Do 30.9.2013 smo izplačali 22.978,47 eur sejnin.

- koliko ima župan posvetovalnih teles, za katera področja in koliko je
v njih članov - koliko nagrad dobijo? Koliko so jih dobili lani in v
kateri višini?

Sveti, ki jih je imenoval župan:

Svet za urejanje prostora in izgled mesta Trbovlje – 9 članov
Projektni svet za energetski razvoj Trbovelj – 7 članov
Svet za varstvo okolja – 9 članov

Člani ne prejemajo nagrad.


- koliko ima župan svetovalcev in za katera področja - kolikšne nagrade
dobivajo? V kolikšnem znesku so jih dobili lani?

V občinski upravi Občine Trbovlje ni zaposlenih svetovalcev župana.


- prosim tudi za podatke o avtorskih pogodbah: koliko ste jih sklenili
lani na občini, v katere namene; še zlasti me zanima, koliko so stali
honorarji za pisanje govorov županu.

V lanskem letu smo sklenili 15 avtorskih pogodb, za lektoriranje časopisa Sr(e)čno Trbovlje in promocijskih tiskovin, za sodelovanje pri časopisu Sr(e)čno Trbovlje, za odkup fotografij za potrebe promocijskih tiskovin, za odkup avtorskih pravic, za vodenje in nastope na občinskih slovesnostih.

Za pisanje govorov županu nismo izplačali nobenega honorarja.


Prosim tudi za naslednje podatke:

- koliko stane občino en izvod časopisa Sr(e)čno - prosim posebej za
podatke o distribuiranju, tiskanju, urejanju in honoriranju oz. o
zneskih za tisk (kdo tiska?), za uredniški odbor (koliko nagrade
prejmejo člani, koliko članov), za lektoriranje in za honoriranje
prispevkov?

Zadnji (septembrski) izvod časopisa je občino stal 0,51 eur, skupaj 7.620 izvodov 3.881,50 eur, od tega:

distribuiranje – 909,57 eur
tiskanje – Grafex – 2.457,08 eur
lektoriranje –123,35 eur
grafično oblikovanje – 391,50 eur

V letošnjem letu nihče od sodelavcev časopisa ni prejel honorarja.

- prosim tudi za podatke o tem, koliko občinskih prireditev ste
pripravili lani, koliko so občino stale - prosim posebej za podatke o
številu sodelavcev teh prireditev (avtorji, povezovalci, ozvočenje ...),
ki so prejeli plačilo.

Prireditev v naši organizaciji v letu 2012 je bilo 15. Občino so stale 56.014 evrov.

Število zunanjih sodelavcev, ki so prejeli plačilo, je 48 (zavodi, društva, agencije, združenja, podjetja, posamezniki).

Op.: sodelavci so bili zunanji, delavci občinske uprave za svoje delo niso prejeli plačila.
 

 

Dne 7.10.2013 je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 14. 10. 2014.

Vprašanje:
Spoštovani,

imam nekaj vprašanj v zvezi z ukrepi razvojne podpore za občine
Trbovlje, Hrastnik, Radeče.
Zanima me, kako se pripravljate na ukrep 7, katerega izvajalke ste
občine - gre za prenos državnega premoženja. Ali popisi oz. nabor
premoženja že poteka? Zanimale bi me nepremičnine, ki jih želite imeti
po občinah in na koliko jih ocenjujete - približna ocena? Kakšne
projekte imate v načrtu za opisana območja?

Za odgovore se vnaprej zahvaljujem.
Odgovor:
Občina Trbovlje je v okviru sodelovanja pri pripravi ukrepov oblikovala sezname lokacij (nepremičnin) z vidika razvojnega interesa in izdelala identifikacijo parcelnega stanja. V tem sklopu je največ nepremičnin v lasti RTH. V ta namen smo strokovne službe Občine Trbovlje oblikovale sezname zemljišč in drugih nepremičnin v lasti RTH in Spektra d. o. o., na katerih ima Občina Trbovlje razvojne načrte opredeljene v osnutku OPN in izdelanih Strokovnih podlagah za širše območje Ojstra.

Pripravljen je bil seznam za skupno 387 parcel v skupni izmeri cca 100 ha zemljišč. Opredeljena so bila posamezna območja, namenska raba in pripravljena dokumentacija na podlagi katere so razvojni načrti utemeljeni.

Za enak namen smo strokovne službe oblikovale tudi evidence objektov in zemljišč za poslovne namene. Za skupno 11 lokacij smo opredelili površino, vrste zgrajenih objektov, namensko rabo, dostopnost in infrastrukturno opremljenost, potrebne aktivnosti in finančna sredstva za aktivacijo nepremičnine. Pripravljena evidenca lahko služi le kot izhodišče, ker gre v večini primerov za zemljišča in druge nepremičnine v zasebni lasti.

V sklopu ukrepa pričakujemo predvsem brezplačen prenos nepremičnin. Ocena vrednosti teh nepremičnin ni bila izdelana. V uradnih dokumentih pa bi bila izražena vrednost nepremičnin iz uradne evidence GURS, ki je tudi javna evidenca.

Na območjih, kjer je predlagan brezplačni prenos zemljišč Občina Trbovlje načrtuje ureditev ribnika, ter ko bodo družbeno-ekonomske razmere to dopuščale, ureditev in izgradnja novih športno-rekreativnih površin. Na območju je več objektov rudarske - tehnične dediščine, ki jih želi Občina Trbovlje skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje in Delavskim domom Trbovlje vključiti v celovito turistično ponudbo in promocijo paradigme »Trbovlje novomedijsko mesto«. Na delu območja Občina Trbovlje načrtuje oblikovanje večje gospodarske cone, kamor bi bilo moč preseliti obstoječe proizvodne objekte iz centra mesta kot tudi zainteresiranim novim investitorjem ponuditi večje komunalno urejene gradbene parcele. Zemljišča bo Občina Trbovlje v prihodnje komunalno opremila in ponudila bodočim investitorjem.
 

 

Dne 8. 10. 2013 je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanja, na katera smo ji odgovorili 10.10.2013.

Spoštovani,nekajkrat doslej sem že zasledila info, da bo občina za 97.000 € kupila samski dom bivšega SGP Zasavje na Savinjski cesti in tam uredila bivalne enote za družine s socialnimi problemi.Zanima me več podrobnosti o tem:
- kako daleč ste s postopkom?
- ali ste že oddali ponudbo?

Oddali smo ponudbo v višini 97.000 evrov.

- ali je sprejemljiva za stečajno upraviteljico?

Ali bo ponudba sprejeta, bodo odločili na NLB, v Sektorju za rizična vlaganja.

- koliko enot boste uredili na kolikšni površini?

Uredili bomo 25 enot.

- kolikšna dodatna vlaganja bodo potrebna po vaši oceni?

Nujna vlaganja ocenjujemo na cca. 57.000 evrov.

- vir financiranja?

Proračun Občine Trbovlje.

- ali boste tja preselili stanovalce iz Bevškega? Koliko ljudi?

Da, gre za 19 ljudi.

- kaj bo z objekti v Bevškem?

Nameravamo jih porušiti ter na tem mestu urediti otroško igrišče in prostor za druženje krajanov.
 

 

Dne 8. 10. 2013 nam je novinarka RTV SLO Karmen Štrancar Rajevec poslala vprašanje, na katerega smo ji odgovorili isti dan.

Vprašanje:
Pozdravljena, prosim za nekaj več podatkov o prenovi oziroma ureditvi atletske steze na Rudarju.
Kaj je bilo narejeno in koliko je stalo ter kdo plača?
Odgovor:

Že pri investiciji preplastitve nogometnega igrišča Rudar je bila odstranjena peščena podlaga na atletski stezi, ter na novo prevlečena z asfaltom, ki je bil primeren, da se nanj nanese še zadnja plast-tartan.
Prijavili smo se na javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje v letu 2013, kjer smo prejeli odobrena sofinancerska sredstva v višini cca. 32.000 €.

V sklopu investicije smo ustrezno očistili obstoječo plast asfalta, atletsko stezo prevlekli s tartanom, uredili odvodnjavanje površinskih voda, uredili prostor za met krogle, namestili zaščitne mreže in označili proge na atletski stezi. Poleg tega smo dodatno uredili tudi brežino neposredno ob atletski stezi, s čemer zagotavljamo dolgotrajnejšo obstojnost zunanje površine steze in preprečujemo nanos peska na stezo. Investicija je končana.

Investitor je Občina Trbovlje, izvajalec del je bila družba FIT Šport, d. o. o. iz Mengša. Skupna vrednost investicije je cca. 154.000 €.
 

 

25. 9. je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanja, na katera smo ji odgovorili 8. 10.

Vprašanje:

imam še nekaj vprašanje v zvezi s cesto Medvednica - Vrhe.

Leta 2010 oz. 2011 je občina ugotovila nepravilnosti pri izvedbi lokalne
ceste Jager–Liza–Vrhe. Župan Treven je tedaj napovedal, da bo izvajalec
del, AGM Nemec, nepravilnsoti odpravil do junija prihodnje leto. V
nasprotnem mu je občina zagrozila z odškodninsko tožbo ali unovčenjem
garancije.
Na današnji tiskovki o nepravilnostih ni bilo več govora.

Zanima me naslednje:
- Kdaj in kdo je vzorčil ustroj sporne ceste in kaj je ugotovil?
Inšpekcijski nadzor?
- Ali to pomeni, da občina ne bo nikakor ukrepala proti AGM Nemec ali
proti projektantu? (Nepravilnostim običajno sledi sankcija.)
- Kdo je bil nadzorni?
- Kdo, ocenjujete, nosi odgovornost za domnevno goljufijo oz.
nepravilnosti pri izvedbi ceste?
- Zakaj niste oz. kot je sklepati, ne boste ukrepali?
- Škoda je bila proračunu v vsakem primeru narejena. Kaj je torej z
odškodninsko odgovornostjo?
- Kdo je bila "stroka", ki je z "analizami" ugotovila, da bi morail za
kakovostno ureditev ceste najprej urediti odvodnjavanje?

- Koliko znaša debelina asfaltnega ustroja na spornem odseku - ki ste jo
leta 2011 poimenovali 'nepravilnost'?
- Kako debel bi moral biti asfalt, da bi bila debelina ustrezna oz.
pravilna?
- Za kolikšen odsek gre?
- Koliko manj asfalta je bilo torej porabljenega, kot bi moralo biti?
- Danes ste rekli, da ste se dogovorili za sanacijo? Kdaj?
- Kdaj in kolikšno pogodbo za ta dela je občina podpisala z AGM Nemcem
in kolikšno s projektantom oz. koliko je ureditev tega odseka stala
občino skupaj?
- Koliko poslov in v kolikšni vrednosti je občina v času županovanja g.
Trevna sklenila z AGM Nemcem in koliko ter v kolikšni vrednosti v
obdobju 2006-2010?
Odgovor:

- Ustroj ceste je vzorčil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ugotovitve so, da je bila osnovna kamnita podlaga najverjetneje nezadovoljivo očiščena (težave z vremenom), ustreznost tamponskega sloja bi bilo potrebno posebej analizirati (vizuelna ocena je – velik delež delcev pod 0,063mm).
- Občina in družba AGM Nemec so v zvezi s to temo večkrat opravile razgovor. AGM Nemec se obveznosti ne izmika in zagotavlja, da bo izvedel kar bo skupna odločitev.
- Nadzorni organ je bila družba IBT Nizke gradnje, Trbovlje.
- V tem primeru ne gre za goljufijo.
- Ukrepali smo, saj so se prve poškodbe na cestišču že sanirale. Sklepati, da nismo ukrepali je torej brezpredmetno. Prav tako smo ukrepali s postavitvijo prometnih znakov na vseh občinskih cestah, s katerimi se omejuje »osni pritisk« prevoznih sredstev, saj je večina poškodb na cesti povzročena prav s prevozi - prekomerna teža – odvoz lesne mase. Le ta se izvaja prav v času, ko cestni ustroj najslabše prenaša tovrstne obremenitve.
- Škoda v proračuni ni bila narejena, saj se je cesta asfaltirala in je ves čas normalno prevozna, ter hkrati zagotavlja ustrezno prometno varnost.
- Odvodnjavanje je izvedeno skladno z navodili nadzornega organa, še več, izvedena je bila tudi sanacija že obstoječih zablatenih drenaž kot sanacija vtočnih in iztočnih glav. Odvodnjavanje za tovrstni tip ceste je izvedeno povsem v okvirih gradbenih normativov.
- Debelina asfaltnega sloja je – 6 cm – enoslojna zaporna plast, enako kot na drugih cestah te kategorizacije.
- Skupna dolžina cestnega odseka je 700 m, poškodbe na odseku dožine cca (1/3)
- Asfaltne mase je bilo porabljene skladno s popisi.
- Sanacijo obstoječega cestišča je možno izvesti takoj….zalivanje razpok, kot tudi zamenjavo posameznih kvadratnih metrov asfaltiranega cestišča. Vendar s tem posegom ne bomo dosegli popolne stabilnosti cestišča in nadaljnih posedkov na posameznih delih cestišča. Za tovrstno rekonstrukcijo bi bilo potrebno izvajati prav gotovo globoke drenaže in podporne zidove na daljšem odseku ceste, kar pa vsekakor glede na promet, ki se odvija na tej cesti ni sprejemljivo, oz. bi investicija bila tako visoka, da se k ureditvi ceste ne bi pristopilo. Kot smo že navedli, cesta vseskozi zagotavlja normalo prevoznost.
- Vrednost pogodbenih del vključno z nadzorom je bila 160.400,00 €.
- Od 2006 do 2010 –1.146.200,00€ in od 2011-2013 – 3.201.238,43 €.

 

 

Dne 10. 9. je novinar MMC RTV SLO Gregor Cerar na nas naslovil vprašanje, nanj smo odgovorili še isti dan.

Vprašanje:

Spoštovani, na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da so posamezne občine pristojne za zagotavljanje prostorskih pogojev za primarno izobraževanje. Zato bi vas prosil za sledeče informacije:
Kolikšna je povprečna starost zgradb osnovnih in srednjih šol v vaši občini? 
Koliko osnovnih in srednjih šol nujno potrebuje prenovo oz. izgradnjo novih enot, kdaj je predvidena izgradnja novih enot ter koliko denarnih sredstev bi morali za to nameniti? 
 


Odgovor:


OŠ Ivana Cankarja - starost 112 let ne načrtujemo dozidav, potrebna je energetska sanacija, sanacija razdeljevalnice hrane in zamenjava strehe (454.000 €).

OŠ Trbovlje - trije objekti - OŠ Trbovlje starost 41 let, energetska sanacija je v teku (2.500.000 €), enota Alojza Hohkrauta - starost 120 let, potrebna je energetska sanacija, podružnična šola Dobovec - starost 33 let, potrebna je energetska sanacija.

OŠ Tončke Čeč - starost 52 let, 2009 zgrajen nov prizidek, energetska sanacija dela objekta. 

Gradnje novih osnovnih šol oziroma enot v občini Trbovlje v naslednjih letih ne načrtujemo. 


Srednje šole sodijo pod okrilje Ministrstva za izobraževanje:

Srednja tehniška in poklicna šola - povprečna starost 37 let, šolo deluje v dveh objektih, nov objekt je bil dokončan v letu 2000, star objekt je potrebno energetsko sanirati (ocenjena vrednost - 500.000 €).

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje - šola je bila zgrajena 1928, telovadnica 1983, prizidek k šoli 1996, celoten objekt je potreben energetske sanacije.
 
 

 

10. 9. nam je novinarka časopisa Dnevnik Sabina Lokar poslala vprašanja v zvezi s kolesarsko stezo. Nanje smo ji odgovorili 12. 9.


Kako je bila sprva umeščena v naselje in zakaj ta izvedba zdaj ne bo mogoča?

Kot smo že odgovorili, dokončna odločitev o tem, ali bo skozi Ulico Sallaumines potekala kolesarska steza ali ne, še ni sprejeta.

Tudi če bi kolesarsko stezo umestili na Ulico Sallaumines, bi bila samo označena; kar pomeni, da bi stanje ostalo enako, saj že zdaj na tej pešconi poteka promet s kolesi. Vsekakor bi bilo stanje z označitvijo boljše, ker bi bilo preglednejše, površine pa kvalitetneje urejene.

Kdo je oz. so civilna iniciativa, ki naj bi preprečila ureditev kolesarske steze skozi ulico?

Na naslov župana, Komisije za okolje in prostor ter Komisije za prošnje in pritožbe občanov smo prejeli 84 podpisov stanovalcev Ulice Sallaumines 5b in 9 (v njihovem imenu Leon Janežič in Irena Medved), ki so proti temu, da bi skozi ulico potekala kolesarska steza.

Kako bo sicer po novem urejena ulica Sallaumines in koliko bo ureditev stala ter iz katerih virov se financira?

Trenutno se izvajajo zaključna dela obnove drugega dela magistralnega vročevoda na območju Kešetovo - Sallaumines. Dela so že zaključena na območju Kešetovega, zadnja asfalterska dela so se izvedla v mesecu avgustu 2013. Zamenjava vročevoda na navedenem odseku ne predstavlja le zamenjave dotrajanih strojnih instalacij, temveč tudi potrebno zunanjo vizualno spremembo, v smislu ureditve promenadnega dela ulice Sallaumines, kot so nove zasaditve, namestitev nove parkovne opreme. Vrednost investicije je ocenjena na 535.000 €, financira se iz proračuna Občine Trbovlje.

Kako sicer kaže z urejanjem kolesarske steze skozi Trbovlje? Je že nastal kakšen konkreten projekt za umeščanje steze v prostor? Če ne, zakaj ne? Če ja, kje bo steza potekala in kdaj občani lahko pričakujejo, da se bo pričela urejati oz. da jo bodo lahko pričeli uporabljati? Koliko je sicer ocenjena vrednost za ureditev kolesarske steze skozi Trbovlje? Kakšne druge načrte za kolesarjem prijazno mesto oz. spodbujanje kolesarjenja sicer še imate in koliko je v ta namen predvidenih proračunskih sredstev?

Največja problematika, s katero se v Trbovljah srečujemo, pri urejanju kolesarske steze, je vsekakor umestitev le-te v prostor, saj je to onemogočeno z obstoječo pozidavo objektov, obstoječo komunalno infrastrukturo, prometno ureditvijo in prostorskimi zmožnostmi.

Rešitev v tako strnjenem mestnem območju bi bila v enostranski ukinitvi hodnikov za pešce oz. spremembi namembnosti le-teh v kolesarsko stezo (le v primerih dvostranskih hodnikov za pešce). To pa je z vidika zagotavljanja prometne varnosti v mestu zelo vprašljivo,

V Občini Trbovlje obstaja želja, da bi kolesarska steza potekala skozi vse naše mesto, kot je bila že večkrat dana pobuda na občinskem svetu in je tudi želja mnogih občanov, zato preučujemo nekatere nestandardne rešitve, kot je npr. združevanje površin za pešce s površinami za kolesarje, kar pa bo zagotovo terjalo več časa.
 

 

Dne 9. 9. je novinarka portala energetika.net Lidija Petrišič Colarič poslala vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 12. 9.

Vprašanje:


Spoštovani,
prosila bi za nekaj informacij oz. stališč vašega župana glede HE na srednji Savi:
Kaj pričakujete od sprejetega sklepa vlade o pripravi DPN za HE Suhadol, Renke in Trbovlje?
Zasavci naj bi imeli glede tega določene pomisleke in vprašanja. Katera?
Koliko hidroelektrarn pričakujete, da boste na srednji Savi na koncu sploh imeli?

Odgovor:

1. Sklep Vlade RS o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za prve tri hidroelektrarne (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) na srednji Savi pomeni le pričetek vseh potrebnih del, od študij do projektne dokumentacije, da se energetski objekti vključijo v prostor. Še bolj pomembno je, da se končno podpišta Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save in Dogovoro o sodelovanju ter medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izgradnjo HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. V teh dokumentih so določene finančne obveznosti posameznih udeležencev, še posebno koncesionarja (HSE) in koncedenta (Vlade RS), termini izgradenj posamezne HE in odgovornosti tako na strani investitorja kot države in lokalnih skupnosti.


2. Znano je, da je Vlada RS že leta 2005 izbrala koncesionarja (HSE) za gradnjo srednjesavskih elektrarn, a še vedno ni podpisana Koncesijska pogodba. Župani in drugi predstavniki Zasavskih občin na področju HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke smo v zadnjih dveh letih angažirano sodelovali pri usklajevanju vsebine te pogodbe in drugih dokumentov. Rezultati so vidni, med HSE, MKO in lokalnimi skupnostmi je parafiran Nabor infrastrukturnih projektov in praktično sta usklajeni Koncesijska pogodba in Dogovor. Na potezi sta investitor HSE in Vlada RS, da zagotovita potrebna finančna sredstva za gradnjo energetskih objektov in državnih infrastrukturnih projektov. Tu so težave in upamo, da bodo, tako obljubljajo, zagotovili potrebne finančne vire in s tem odstranili osnovni razlog za nastale zamude pri podpisu pogodbe kot dejanskemu pričetku gradnje prve HE.


3. Zagovarjamo gradnjo celotne srednjesavske verige elektrarn, saj le tako lahko dobimo optimalne energetske in ekonomske učinke. Težave so nastale, ko se je umestila NATURA 2000 okrog Ljubljane in se letos razširila še do Kresnic. Upamo, da bo prevladal razum in volja ter se bodo zgradile in prilagodile preostale HE na področju NATURE 2000. Pri tem poudarjamo, da prve HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke nimajo teh težav in je njihova gradnja ekonomsko in energetsko upravičena, ne glede na število HE na srednji Savi.
 

 

4. 9. je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanje v zvezi s kolesarsko stezo na Ulici Sallaumines. Odgovorili smo ji še isti dan.

Vprašanje:

Spooštovani,

stanovalci Salluminesa, ki se ne strinjajo s kolesarsko stezo, trdijo, da so trboveljski občinski uradniki brez njihove vednosti in mnenja umestili v prostor oz. v projekt obnove vročevoda kolesarsko stezo. Prosim za odgovor pristojnih na občini, ali ta trditev drži. Če ne drži, me zanima, s katerimi postopki/dokumentacijo in kdaj ste kolesarsko stezo umestili v omenjeni prostor.
Zanima me tudi, ali boste kljub nasprotovanju 84 stanovalcev vztrajali? Kako dolga bo ta steza - kje se bo začela in do kam bo segala? Kolikšno
investicijo predstavlja?

Odgovor:

Spoštovana,

v Občini Trbovlje obstaja želja, da bi kolesarska steza potekala skozi vse naše mesto, kot je bila že večkrat dana pobuda na občinskem svetu in je tudi želja mnogih občanov. Kar se tiče ureditve Ulice Sallaumines in umestitve kolesarske steze skozi njo, pa dokončna odločitev še ni bila sprejeta.

Tudi če bi kolesarsko stezo umestili na Ulico Sallaumines, bi bila samo označena; kar pomeni, da bi stanje ostalo enako, saj že zdaj na tej pešconi poteka promet s kolesi. Vsekakor bi bilo stanje z označitvijo boljše, ker bi bilo preglednejše, površine pa kvalitetneje urejene.

Zaradi vsega navedenega menimo, da so pritožbe stanovalcev zaenkrat preuranjene. Vsi načrti o označitvi kolesarske steze bodo znani, ko bodo končana dela na vročevodu, vsekakor pred ogrevalno sezono.
 

 

22. 8. je novinarka Dela Polona Malovrh na nas naslovila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili 26. 8.

Vprašanje:

Spoštovani,

vlada je na današnji seji sprejela dva sklepa o HE na srednji Savi. (Posredujem ga v nadaljevanju.) Prosim vas za komentar, kaj ta dva sklepa pomenita za vašo lokalno skupnost in katere zadeve so za vas glede načrtovane gradnje najbolj problematične ter še vedno odprte in nejasne. Zanima me tudi, ali so že znana kakšna imena, ki jih boste kandidirali v delovno skupino za pripravo DPN za tri HE.

Odgovor:

S sprejemom obeh vladnih sklepov se pričenja nadaljevanje priprave DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Kot je znano so srednjesavske občine (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško) že do sedaj sodelovale pri izdelavi smernic za DPN in pripravi Nabora projektov vodne, državne in cestne infrastrukture za te elektrarne. Sedaj pričakujemo, da bo potekala pospešena izdelava in sprejem DPN, kar je predpogoj za pričetek same gradnje.

Za občino to pomeni nadaljnji razvoj in obstoj energetike ter ureditev infrastrukture, zlasti cestne. Glavne probleme vidimo pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za ureditev infrastrukture ter dokončnemu sprejemu Koncesijske pogodbe in Dogovora o gradnji HE na srednji Savi.
 

 

14. 8. 2013 je v zvezi s subvencijami stanarin na nas naslovila vprašanje novinarka Radia Slovenija, Karmen Štrancar Rajevec. Nanj smo ji odgovorili 16.8.

Vprašanje:
po besedah župana je v občini Trbovlje vse več upravičencev do subvencije najemnine za stanovanje. Prosim za podatke
- koliko subvencije je trenutno ( število in vrednost)
- kakšen porast je to v primerjavi z lanskim letom
- proračunska sredstva za letos so že povečana ali drži, da jih je sedaj ( po rebalansku) za 230 tisoč evrov ali bo to dovolj, ali pa se morda že nakažuje potreba po še višjem znesku.


Odgovor:
V letošnjem letu je v trboveljskem občinskem proračunu 230 tisoč evrov namenjenih za izplačilo subvencij najemnin stanovanj. Vendar glede na trend naraščanja upravičencev, planirana sredstva ne bodo zadoščala.Število upravičencev vsak mesec narašča. Potrebna proračunska sredstva je težko natančno planirati, ker se zaradi slabšanja socialnega položaja najemnikov in njihovih družin, dnevno spreminja število upravičencev.
Občina je v mesecu juliju 2013 subvencionirala najemnine 295 najemnikom stanovanj v občini, v višini štiriindvajset tisoč tristo petinosemdeset evrov.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bil povprečni mesečni znesek plačil subvencij triindvajset tisoč sedemsto petindvajset evrov, v enakem obdobju preteklega leta pa trinajst tisoč sto devetinsedemdeset evrov,kar pomeni 80odstotni porastporabe proračunskih sredstev v tekočem letu.Ob upoštevanju povprečnega mesečnega zneska plačil subvencij bomo v letošnjem letu v rebalansu proračuna za leto 2013 morali zagotoviti najmanj še 50 – 60 tisoč dodatnih sredstev za subvencije.
 

 

16. 7. je novinarka časopisa Delo Damjana Stamejčič poslala vprašanje glede pomoči občinam Trbovlje, Hrastnik in Radeče.

Vprašanje:
Spoštovani gospod župan Treven,

ker naj bi vlada v četrtek obravnavala predlog o pomoči občinam Trbolje,
Hrastnik in Radeče me zanima, kaj pričakujete od take pomoči in na koliko
denarja računate pri vas v Trboljah, ali imate projekte, ki bi jih lahko s
pridobljenim denarjem zagnali (morda konkretno omenite katerega) in koliko
bi se s tako državno pomočjo po vašem lahko v petih letih zmanjšala
brezposebnost v vaši občini. Pričakujem zelo kratke in konkretne odgovore.
Hvala in pozdrav Damjana Stamejčič, Delo

Odgovor:

Celoten program ukrepov je namenjen zmanjševanju brezposelnosti in razvoju novih podjetjih ter povečanju konkurenčnosti obstoječih podjetij.

Program ukrepov ni namenjen za sofinanciranje projektov občin, ampak za sofinanciranje programov različnih gospodarskih subjektov v vseh treh občinah.

Višina sredstev je določena na osnovi števila prebivalcev, poleg tega pa so še dodatne možnosti za povračilo prispevkov delodajalcev za socialno varnost in davčne olajšave za zaposlovanje in investicije, ob upoštevanju zakonskih pogojev, ter ukrepi na področju razvoja podeželja.

Pri programu Podjetno v svet podjetništva načrtujemo usposabljanje 160 oseb in 120 novih podjetij (na občino 53 oseb oziroma 40 novih podjetij), 40 gospodarskih družb, ki bodo prejele sredstva za investicije.

Za vse tri občine je načrtovano 260 novih delovnih mest 2 leti po zaključku posameznega projekta, število tujih vlaganj v razvoj novih dejavnosti je ocenjeno na 5 potencialnih vlagateljev.

O bolj podrobnih številkah v tem trenutku ni mogoče odgovoriti, saj razpisi sredstev za posamezne namene še niso objavljeni. Interes podjetij in posameznikov v občini Trbovlje za prijave na različne razpise oziroma ukrepe obstaja, vendar bo mogoče o rezultatih presojati šele po zaključku razpisov in projektov.
 

11. 7. 2013 smo odgovorili na vprašanja novinarke Polone Malovrh, ki jih je poslala 8. 7. 2013 v zvezi z deli na OŠ Trbovlje

- zakaj sta bili potrebni dve projektantski oceni in v čem se prva
razlikuje od druge?

Projekt obnove Osnovne šole Trbovlje je Občina Trbovlje pričela že v letu 2009, ko smo se prvič lotili projektov, ki bi kasneje lahko pripeljali do rekonstrukcije Osnovne šole Trbovlje.
V teh 5 letih je Občina Trbovlje naročila projekte, ki so zajemali Rekonstrukcijo 1. faze, ki je zajemala sprva še nadzidavo z učilnicami in spremljajočimi prostori za kar smo pridobili tudi gradbeno dovoljenje, potem pa, namesto nadzidave, celotno energetsko sanacijo osrednjega dela šole vključno s telovadnico, ter 2. fazo, ki zajema energetsko sanacijo JV dela OŠ.
Torej, Občina Trbovlje se je leta 2009 projekta lotila fazno, kasneje pa smo se, glede na zahtevnost izvedbe in možne vire financiranja odločili, da celovito pristopimo k obnovi objekta. V zadnjih 2 letih smo aktivnosti še pospešili, pridobili PZI projekte za energetsko sanacijo JV dela, pridobili sofinancerska sredstva EKO SKLADA, pripravili načrt izpraznitve šole in preselitev učencev na nadomestne lokacije, ter izvedli vse druge potrebne aktivnosti, ki nam končno omogočajo začetek izvedbe investicije.

- koliko je občina odštela Fin Arsu za obe projektantski oceni projekta
Rekonstrukicja in energetska sanacija oŠ Trbovlje (RiES)?

Ne gre zgolj za projektantske ocene projekta, ampak za sklope celovitih projektov, ki so bili potrebni najprej za pridobitev gradbenega dovoljenja ter kasneje za projekte energetske sanacije celotnega objekta.
Projekti so od leta 2009 dalje vključevali arhitekturno zasnovo, statično presojo, študijo požarne varnosti, idejne projekte instalacij, stroškovne ocene po sklopih, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, geodetske posnetke, geološke raziskave, elaborat gradbene fizike, načrt ravnanja z odpadki, varnostni načrt, PZI za energetsko sanacijo JV dela in drugo.
Občina Trbovlje je od leta 2009 do vključno leta 2013 za vse projekte družbi Fin Ars d.o.o. plačala 110.627 € brez DDV.

- v kakšni konkurenci ste izbrali za projektanta Fin Ars?

Družba Fin Ars d.o.o. je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik na podlagi vsakokratno veljavnega Zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje ustrezne postopke glede na vrednost predmeta javnega naročila.

- kakšna je povezava projekta RiES s študijo Energetska sanacija stavb -
projektni pristopi, nepovratna sredstva - avtorja Primoža Praperja?
- kdo je najel Praperja in koliko je občino stala ta študija?

Energetska sanacija stavb - projektni pristopi, nepovratna sredstva predstavlja vsebino, ki jo je družba E-utrip d.o.o. predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v mesecu septembru 2012. Omenjena vsebina ni v nikakršni povezavi z obnovo OŠ Trbovlje, je pa v omenjeni predstavitvi med drugimi primeri (Dijaški dom Drava Maribor, Šolski center Ravne na Koroškem, Šolski center Velenje, Občina Ravne na Koroškem) omenjen tudi primer Rekonstrukcije in energetske sanacije OŠ Trbovlje, saj smo z družbo E-utrip sodelovali pri pridobivanju nepovratnih sredstev pri Eko Skladu, kjer je občina Trbovlje pridobila sofinancersko pogodbo za 933.133 EUR. Občina Trbovlje omenjene predstavitve, ki jo je družba E-Utrip izvedla ni naročila oziroma ni plačala.

- koliko bo občino po vaših ocenah stal projekt RiES - preden steče
gradnja in koliko na koncu?

Občina Trbovlje je izbrala najugodnejšega ponudnika na podlagi javne objave na portalu javnih naročil. Najugodnejši ponudnik je podal ponudbo v višini 2.055.206,34 € brez DDV. Naročilo se oddaja po sistemu »ključ v roke«.

- kdo je občini pomagal oz. je pripravljal razpis za evropska sredstva
za RiES?

Občina Trbovlje je na podlagi dobrih preteklih izkušenj, pri pridobivanju sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada, za sofinanciranje JV dela OŠ Trbovlje, sodelovala z družbo E-utrip d.o.o. iz Celja.

- zakaj občini ni uspelo dobiti denarja - premalo točk?

Občini Trbovlje na podlagi prejetega sklepa s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, dne 8.3.2013 sofinancerska sredstva niso bila odobrena. Naša vloga je bila točkovana z 72,03 točke, medtem ko so prišle na seznam upravičencev vloge, ki so bile točkovane s 73,78 točkami. Eden izmed meril za izbor projektov je bil tudi delež obnovljivih virov energije, kjer je Občina sicer uveljavljala koncept kogeneracije soproizvodnje toplotne in električne energije, vendar je bil kljub temu delež obnovljivih virov prenizek. Glede na to, da zoper sklep pritožba ni bila dovoljena, možen je bil le upravni spor, smo se raje odločili za ponovno prijavo projekta na Evropska kohezijska sredstva. V času priprave odgovora na odločitev sicer še čakamo, pričakujemo pa jo v najkrajšem možnem času.

- zakaj, menite, projekt ni bil dovolj zanimiv niti za eno od 14 bank,
ki ste jim poslali ponudbo za financiranje za izvedbo investicije?

Občina Trbovlje na podlagi prvega povabila k oddaji ponudb, ki smo ga izdali 24.5.2013, do postavljenega roka ni prejela nobene pravilne ponudbe. Ne moremo govoriti o zanimivosti ali nezanimivosti projekta, temveč gre za politike bank, ki se nanašajo na financiranje projektov in so se v zadnjem času zaostrile predvsem glede ročnosti kreditov, saj očitno sedaj občine banke enačijo z drugimi privatnimi podjetji. Nekatere banke do roka, zaradi notranjih postopkov, tudi niso mogle podati zavezujočih ponudb, kar je bil tudi eden izmed naših pogojev.
Dne 10.7.2013 pa se je iztekel rok, ki smo ga določili pri drugem zbiranju ponudb. Prejeli smo pravočasne ponudbe, ki jih bomo lahko obravnavali ter jih pregledali tudi s strani finančnega in pravnega svetovalca in po našem mnenju v najkrajšem možnem času izbrali najugodnejšega ponudnika, ter Ministrstvo za finance zaprosili za izdajo končnega soglasja k zadolžitvi.

- pod kakšnimi pogoji ste dobili kredit in kje? Prosim za višino
obrestne mere.

Kot že omenjeno v prejšnjem odgovoru smo v fazi pregleda prispelih ponudb, tako da o končni odločitvi in obrestni meri še ne moremo govoriti.

- koliko bo občino stal najem prostorov za šolarje v času gradnje?
Čigave prostore bo OŠ najela?

Učenci OŠ Trbovlje bodo v času rekonstrukcije in energetske sanacije objekta obiskovali pouk v objektih STT (lastnik NLB d.d.), Elektro Trbovlje, Dom Svobode, Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, OŠ Ivan Cankar in podružnične šole Alojz Hohkraut. Ocenjujemo, da bi skupni stroški najema prostorov v objektih STT (lastnik NLB d.d.), Elektro Trbovlje, Dom Svobode, Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, za celotno obdobje najema, od septembra 2013 do junija 2014, znašali cca. 45. 000 EUR.

- kolikšni so stroški ogrevanja v OŠ zdaj in kolikšni bodo po izračunih
po sanaciji? ali drži podatek, da se bodo stroški prepolovili?

Po izračunih naj bi se stroški po izvedeni energetski sanaciji, znižali za cca. 45 do 55%.

- ali ste že izbrali izvajalca - katerega- med koliko ponudniki?

Občina Trbovlje je izbrala najugodnejšega ponudnika na podlagi objave na portalu javnih naročil. Ponudnikov je bilo 5. Izdali smo obvestilo o izboru ponudnika, obvestilo je pravnomočno, pritožb s strani neizbranih ponudnikov ni bilo.
Najugodnejši ponudnik, družba Kolektor Koling d.o.o. je podala ponudbo v višini 2.055.206,34 € brez DDV, oziroma 2.507.351,74 € z 22% DDV. Naročilo se oddaja po sistemu »ključ v roke«.

- kaj bo občina naredila z Vodensko šolo po RiES OŠ Trbovlje?

Zgolj zaradi RiES matične šole OŠ Trbovlje. Občina Trbovlje nima namena ukinjati podružnične šole Alojz Hohkraut.
 

Popravek članka novinarke Polone Malovrh z dne 5.7.2013

Skladno z določbami 26. člena Zakona o medijih prosimo, da objavite popravek članka novinarke Polone Malovrh, ki je bil objavljen v časopisu Delo dne 5.7.2013 z naslovom »Mehika v trbovskih srcih«. V članku novinarka med drugim navaja sledeče: »V Zagorju so za celotno izvedbo, z zaporo ceste vred, z dobavo in montažo pa še s Švaganovim nasmeškom in 20-odstotnim DDV za en olučkani prehod plačali 7000 evrov. Sosedje Hlapci, eeh, Trbovci, so za tri prehode odšteli 29.000 evrov, to je 9666 za enega. Morda, ker imajo daljšega… A olučkal jih je isti kot Zagorjane – Javna razsvetljava iz Ljubljane, ki je v Trbovljah kasirala 22 tisočakov; 7000 je ostalo Direkciji za ceste.«

Zaradi zagotovitve prikaza vseh dejstev in okoliščin ter prikaza resničnega stanja podajamo v zvezi z navedenim sledeče informacije oziroma dejstva:

Cena dobave materiala in izvedbe gradbenih del je bila v občinah Trbovlje in Zagorje ob Savi povsem enaka.

Razlika v skupni ceni je nastala predvsem zaradi:
1. večje količine materiala, ki je bila porabljena v občini Trbovlje, in sicer zaradi širšega cestišča – posledično tudi večjega števila vgrajenih LED smernikov,
2. daljše trase električne napeljave za potrebe izvedbe priklopa,
3. potrebe po izvedbi več gradbenih del,
4. višjih stroškov izdelave elaborata cestne zapore, skladno z zahtevo DRSC,
5. stroškov ročnega usmerjanja prometa, postavitve delnih zapor na državni cesti in
6. vpisa v register baze cestnih podatkov.


Občina Trbovlje je osvetlila prehode za pešce pri OŠ Trbovlje, OŠ Ivana Cankarja ter pri Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, kjer se zadržuje največ šoloobveznih otrok in mladostnikov, zaradi česar je še posebno pozornost namenila varni in kvalitetni izvedbi del.
 

 

Odgovor na vprašanje novinarke Dela Polone Malovrh, namenjeno Mladinskemu centru Trbovlje

Vprašanje: 


Spoštovana gospa Murn,

imam vprašanje, ki se navezuje na sodelovanje MCT z družbo Dva na dva in s.p. Darjanom Bunto.

Zanimajo me naslednje transakcije.

Za katere storitve je MCT g. Bunti v letu 2012 plačal 5500 € in za katere storitve vam je družba Dva na dva, v kateri ima g. Bunta 25-odstotni družbeniški delež, maja letos zaračunala še 5600 €?

Kako sta omenjena pridobila posel?

 

Odgovor: 

Spoštovana gospa Polona Malovrh

V elektronskem pismu, ki ste ga naslovili name v torek, 1.10.2013 sprašujete po dveh transakcijah. Prvi del odgovora se nanaša na vprašanje glede Darjana Bunto s.p., drugi pa na družbo Dva na dva d.o.o..

Mladinski center Trbovlje je v začetku leta 2012 izvedel povpraševanje za izvajalca za izvajanje grafičnega oblikovanja za izvedbo rednih dejavnosti MCT v obsegu 40 ur mesečno (grafično oblikovanje promocijskih in informativnih tiskovin – oblikovanje plakatov, letakov, spletnih bannerjev in drugih tiskovin rednega programa naročnika, priprava gradiva za tisk in izvedbo distribucije tiskovin). MCT je pridobil več ponudb. Izbrani je ponudil najnižjo ceno. Prav tako je Mladinski center Trbovlje v začetku leta 2012 izvedel povpraševanje za izvajalca mentorstva mladih za vodenje in izvajanje mentorstva interesnim skupinam mladih (izvedba mentorstva in koordinacije interesni skupini mladinskega portala Firbc.si - 35 ur mesečno, mentorstvo skupini mladih za izvedbo projekta Mlada olimpijada 2012 - 35 ur mesečno). Izbrani je ponudil najugodnejšo ceno. Konec meseca junija 2012 je prej omenjeni podjetnik na nas naslovil dopis, v katerem navaja, da zapira svoj s.p. in da vse posle prenaša na zavod Razvojna liga. V nadaljevanju nas je naprosil, ali je mogoče pogodbene obveznosti pod istimi pogoji prenesti iz s.p. na zavod. Z aneksom smo razrešili pogodbene obveznosti z s.p. in podpisali novo pogodbo s prej omenjenim zavodom, ki je trajala do konca leta 2012.

MCT je iz naslova tržnih dejavnosti pridobil sredstva za delo na projektu EU-dogodki in je za izdelavo spletne strani in celostne grafične pogodbe projekt najel zunanje izvajalce. Zunanje izvajalce smo izbrali, ker projekt ni predmet rednih dejavnosti MCT. Oddanih je bilo več ponudb, pri čemer je navedena družba oddala najugodnejšo ponudbo. Nadzor nad vsebinskim in finančnim projektom sta vršila Urad vlade RS za komuniciranje in Predstavništvo Evropske komisije.

Za dodatna pojasnila sem vam dosegljiva v naslednjem tednu, ker imamo v tem tednu mednarodni projekt.

 

Z lepimi pozdravi

Karmen Murn

 

Demanti na članek novinarke Dela Polone Malovrh z dne 5. 7. 2013

 

V časopisu Delo dne 5.7.2013 je bil objavljen članek novinarke Polone Malovrh z naslovom »Mehika v trbovskih srcih«. V članku novinarka med drugim navaja sledeče: »V Zagorju so za celotno izvedbo, z zaporo ceste vred, z dobavo in montažo pa še s Švaganovim nasmeškom in 20-odstotnim DDV za en olučkani prehod plačali 7000 evrov. Sosedje Hlapci, eeh, Trbovci, so za tri prehode odšteli 29.000 evrov, to je 9666 za enega. Morda, ker imajo daljšega… A olučkal jih je isti kot Zagorjane – Javna razsvetljava iz Ljubljane, ki je v Trbovljah kasirala 22 tisočakov; 7000 je ostalo Direkciji za ceste.«

Zaradi zagotovitve prikaza vseh dejstev in okoliščin ter prikaza resničnega stanja smo dne 11. 7. 2013 na časopis Delo podali v zvezi z navedenim sledeče informacije oziroma dejstva:

Cena dobave materiala in izvedbe gradbenih del je bila v občinah Trbovlje in Zagorje ob Savi povsem enaka.

Razlika v skupni ceni je nastala predvsem zaradi:
1. večje količine materiala, ki je bila porabljena v občini Trbovlje, in sicer zaradi širšega cestišča – posledično tudi večjega števila vgrajenih LED smernikov,
2. daljše trase električne napeljave za potrebe izvedbe priklopa,
3. potrebe po izvedbi več gradbenih del,
4. višjih stroškov izdelave elaborata cestne zapore, skladno z zahtevo DRSC,
5. stroškov ročnega usmerjanja prometa, postavitve delnih zapor na državni cesti in
6. vpisa v register baze cestnih podatkov.


Občina Trbovlje je osvetlila prehode za pešce pri OŠ Trbovlje, OŠ Ivana Cankarja ter pri Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, kjer se zadržuje največ šoloobveznih otrok in mladostnikov, zaradi česar je še posebno pozornost namenila varni in kvalitetni izvedbi del.
 

 

Dne 8. 7. 2013 smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh, prejeli vprašanja glede sanacije OŠ Trbovlje, na katera smo ji odgovorili 11. 7. 2013.


- zakaj sta bili potrebni dve projektantski oceni in v čem se prva razlikuje od druge?


Projekt obnove Osnovne šole Trbovlje je Občina Trbovlje pričela že v letu 2009, ko smo se prvič lotili projektov, ki bi kasneje lahko pripeljali do rekonstrukcije Osnovne šole Trbovlje.
V teh 5 letih je Občina Trbovlje naročila projekte, ki so zajemali Rekonstrukcijo 1. faze, ki je zajemala sprva še nadzidavo z učilnicami in spremljajočimi prostori za kar smo pridobili tudi gradbeno dovoljenje, potem pa, namesto nadzidave, celotno energetsko sanacijo osrednjega dela šole vključno s telovadnico, ter 2. fazo, ki zajema energetsko sanacijo JV dela OŠ.
Torej, Občina Trbovlje se je leta 2009 projekta lotila fazno, kasneje pa smo se, glede na zahtevnost izvedbe in možne vire financiranja odločili, da celovito pristopimo k obnovi objekta. V zadnjih 2 letih smo aktivnosti še pospešili, pridobili PZI projekte za energetsko sanacijo JV dela, pridobili sofinancerska sredstva EKO SKLADA, pripravili načrt izpraznitve šole in preselitev učencev na nadomestne lokacije, ter izvedli vse druge potrebne aktivnosti, ki nam končno omogočajo začetek izvedbe investicije.

 

- koliko je občina odštela Fin Arsu za obe projektantski oceni projekta Rekonstrukicja in energetska sanacija oŠ Trbovlje (RiES)?


Ne gre zgolj za projektantske ocene projekta, ampak za sklope celovitih projektov, ki so bili potrebni najprej za pridobitev gradbenega dovoljenja ter kasneje za projekte energetske sanacije celotnega objekta.
Projekti so od leta 2009 dalje vključevali arhitekturno zasnovo, statično presojo, študijo požarne varnosti, idejne projekte instalacij, stroškovne ocene po sklopih, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, geodetske posnetke, geološke raziskave, elaborat gradbene fizike, načrt ravnanja z odpadki, varnostni načrt, PZI za energetsko sanacijo JV dela in drugo.
Občina Trbovlje je od leta 2009 do vključno leta 2013 za vse projekte družbi Fin Ars d.o.o. plačala 110.627 € brez DDV.

 

- v kakšni konkurenci ste izbrali za projektanta Fin Ars?


Družba Fin Ars d.o.o. je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik na podlagi vsakokratno veljavnega Zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje ustrezne postopke glede na vrednost predmeta javnega naročila.

 

- kakšna je povezava projekta RiES s študijo Energetska sanacija stavb - projektni pristopi, nepovratna sredstva - avtorja Primoža Praperja?
- kdo je najel Praperja in koliko je občino stala ta študija?


Energetska sanacija stavb - projektni pristopi, nepovratna sredstva predstavlja vsebino, ki jo je družba E-utrip d.o.o. predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v mesecu septembru 2012. Omenjena vsebina ni v nikakršni povezavi z obnovo OŠ Trbovlje, je pa v omenjeni predstavitvi med drugimi primeri (Dijaški dom Drava Maribor, Šolski center Ravne na Koroškem, Šolski center Velenje, Občina Ravne na Koroškem) omenjen tudi primer Rekonstrukcije in energetske sanacije OŠ Trbovlje, saj smo z družbo E-utrip sodelovali pri pridobivanju nepovratnih sredstev pri Eko Skladu, kjer je občina Trbovlje pridobila sofinancersko pogodbo za 933.133 EUR. Občina Trbovlje omenjene predstavitve, ki jo je družba E-Utrip izvedla ni naročila oziroma ni plačala.

 

- koliko bo občino po vaših ocenah stal projekt RiES - preden steče gradnja in koliko na koncu?


Občina Trbovlje je izbrala najugodnejšega ponudnika na podlagi javne objave na portalu javnih naročil. Najugodnejši ponudnik je podal ponudbo v višini 2.055.206,34 € brez DDV. Naročilo se oddaja po sistemu »ključ v roke«.

 

- kdo je občini pomagal oz. je pripravljal razpis za evropska sredstva za RiES?


Občina Trbovlje je na podlagi dobrih preteklih izkušenj, pri pridobivanju sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada, za sofinanciranje JV dela OŠ Trbovlje, sodelovala z družbo E-utrip d.o.o. iz Celja.

 

- zakaj občini ni uspelo dobiti denarja - premalo točk?


Občini Trbovlje na podlagi prejetega sklepa s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, dne 8.3.2013 sofinancerska sredstva niso bila odobrena. Naša vloga je bila točkovana z 72,03 točke, medtem ko so prišle na seznam upravičencev vloge, ki so bile točkovane s 73,78 točkami. Eden izmed meril za izbor projektov je bil tudi delež obnovljivih virov energije, kjer je Občina sicer uveljavljala koncept kogeneracije soproizvodnje toplotne in električne energije, vendar je bil kljub temu delež obnovljivih virov prenizek. Glede na to, da zoper sklep pritožba ni bila dovoljena, možen je bil le upravni spor, smo se raje odločili za ponovno prijavo projekta na Evropska kohezijska sredstva. V času priprave odgovora na odločitev sicer še čakamo, pričakujemo pa jo v najkrajšem možnem času.

 

- zakaj, menite, projekt ni bil dovolj zanimiv niti za eno od 14 bank, ki ste jim poslali ponudbo za financiranje za izvedbo investicije?


Občina Trbovlje na podlagi prvega povabila k oddaji ponudb, ki smo ga izdali 24.5.2013, do postavljenega roka ni prejela nobene pravilne ponudbe. Ne moremo govoriti o zanimivosti ali nezanimivosti projekta, temveč gre za politike bank, ki se nanašajo na financiranje projektov in so se v zadnjem času zaostrile predvsem glede ročnosti kreditov, saj očitno sedaj občine banke enačijo z drugimi privatnimi podjetji. Nekatere banke do roka, zaradi notranjih postopkov, tudi niso mogle podati zavezujočih ponudb, kar je bil tudi eden izmed naših pogojev.
Dne 10.7.2013 pa se je iztekel rok, ki smo ga določili pri drugem zbiranju ponudb. Prejeli smo pravočasne ponudbe, ki jih bomo lahko obravnavali ter jih pregledali tudi s strani finančnega in pravnega svetovalca in po našem mnenju v najkrajšem možnem času izbrali najugodnejšega ponudnika, ter Ministrstvo za finance zaprosili za izdajo končnega soglasja k zadolžitvi.

 

- pod kakšnimi pogoji ste dobili kredit in kje? Prosim za višino obrestne mere.


Kot že omenjeno v prejšnjem odgovoru smo v fazi pregleda prispelih ponudb, tako da o končni odločitvi in obrestni meri še ne moremo govoriti.

 

- koliko bo občino stal najem prostorov za šolarje v času gradnje? Čigave prostore bo OŠ najela?


Učenci OŠ Trbovlje bodo v času rekonstrukcije in energetske sanacije objekta obiskovali pouk v objektih STT (lastnik NLB d.d.), Elektro Trbovlje, Dom Svobode, Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, OŠ Ivan Cankar in podružnične šole Alojz Hohkraut. Ocenjujemo, da bi skupni stroški najema prostorov v objektih STT (lastnik NLB d.d.), Elektro Trbovlje, Dom Svobode, Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, za celotno obdobje najema, od septembra 2013 do junija 2014, znašali cca. 45. 000 EUR.

 

- kolikšni so stroški ogrevanja v OŠ zdaj in kolikšni bodo po izračunih po sanaciji? ali drži podatek, da se bodo stroški prepolovili?


Po izračunih naj bi se stroški po izvedeni energetski sanaciji, znižali za cca. 45 do 55%.

 

- ali ste že izbrali izvajalca - katerega- med koliko ponudniki?


Občina Trbovlje je izbrala najugodnejšega ponudnika na podlagi objave na portalu javnih naročil. Ponudnikov je bilo 5. Izdali smo obvestilo o izboru ponudnika, obvestilo je pravnomočno, pritožb s strani neizbranih ponudnikov ni bilo.
Najugodnejši ponudnik, družba Kolektor Koling d.o.o. je podala ponudbo v višini 2.055.206,34 € brez DDV, oziroma 2.507.351,74 € z 22% DDV. Naročilo se oddaja po sistemu »ključ v roke«.

 

- kaj bo občina naredila z Vodensko šolo po RiES OŠ Trbovlje?


Zgolj zaradi RiES matične šole OŠ Trbovlje. Občina Trbovlje nima namena ukinjati podružnične šole Alojz Hohkraut.


Dne 2. 7. 2013 smo s strani novinarke Dnevnika, Sabine Lokar prejeli vprašanje, na katerega smo ji odgovorili dne 4. 7. 2013.
 

Vprašanje: Včeraj je bil na e-upravi objavljen dokument Program konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, ki ga bo predvidoma še ta mesec obravnavala tudi vlada. Prosila bi za vaš odziv, ali ste zadovoljeni s pripravljenim gradivom, kaj ste vi predlagali oz. s kom ste sodelovali pri oblikovanju ukrepov in kaj v tem programu morda pogrešate. Kaj pričakujete od izvajanja tega programa?

 

Odgovor: Program ukrepov razvojne podpore je posledica pobude vseh treh županov in poslancev iz regije. Sooblikovale so ga vse tri občine, skupaj z razvojnima agencijama za Posavje in Zasavje ter resornimi ministrstvi.
Pričakovanja so vedno večja od realnih oziroma zakonskih možnosti, vendar program ukrepov ponuja vrsto razpisov in ukrepov za razvoj podjetništva, vlaganja in zmanjševanje nezaposlenosti. Od izvajana ukrepov pričakujemo
večje število novih malih in srednjih podjetij, posodobitve proizvodnih procesov, povečanje števila zaposlenih, razvoj podeželja itd.. Na podjetnikih pa ostaja ali bodo sprejete ukrepe in razpoložljiva sredstva izkoristili ali ne.
 

 

Dne 1. 7. 2013 je novinarka Radia Kum Romana Beravs postavila vprašanje, na katerega smo ji odgovorili isti dan.

 

Vprašanje: Ali je vodovod Bevško visoka cona že zgrajen, če je, kdaj bo sedaj usposobljeno črpališče Ačkun?

Odgovor: V mesecu juniju je bil po dolgotrajnih "poznanih" zapletih izbran nov izvajalec del, ki bo dokončal že pričeto investicijo v letu 2012.
Predvideva se, da bodo gradbena dela končana v mesecu juliju 2013. Nato je potrebno izvesti tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje.
Ko bo to izvedeno, se pristopi k izvedbi posameznih prevezav na sistemu AČKUN - vodovod Bevško visoka cona....kar je pogoj za vključitev sistema Ačkun v vodovodno omrežje Trbovelj. Vsa predvidena dela naj bi bila končana predvidoma do konca novembra 2013.
 

 

Dne 6. 6. 2013 smo s strani novinarke Radia Slovenija prejeli vprašanja v zvezi z učno potjo Prusnik, na katera smo ji odgovorili isti dan:

 

Pozdravljena, prosim za nekaj pojasnil v zvezi z novo učno potjo.

-kdo je bil pobudnik

Pobudnik ureditve učne poti je bila ga. Vlasta Medvešek Crnkovič, v okviru Turistično rekreacijskega društva Krajinski park Kum Dobovec na eni strani in kot mentorica diplomske naloge o tem projektu, po drugi strani.

-kdo je pot uredil

Potek učne poti je oblikovalo TRD KPK Dobovec v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave RS, OE Celje.

- koliko je dolga

 1 kilometer

-koliko je stala - ureditev, je ideja- oziroma osnova- diplomsko delo odkupljena (za koliko)

Table za učno pot je financirala družba Tuš nepremičnine, po dogovoru med županom g. Vilijem Trevnom in g. Branetom Cokanom. Diplomsko delo je bilo uporabljeno kot ideja učne poti, na podlagi pisnega soglasja mentorici. 

-kdo bo z njo upravljal

TRD KPK Dobovec.

-koliko sredstev bo potrebnih predvidoma na letni ravni za vzdrževanje in urejanje in kdo jih bo zagotavljal

Ne bodo potrebna visoka sredstva, sredstva bo zagotavljalo TRD KPK Dobovec in Občina Trbovlje. 

 

 

Dne 3. 6. 2013 smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh, prejeli naslednja vprašanja glede sanitarij v mestnem parku, na katera smo ji odgovorili 3. 6.:
 

Vprašanje:

Spoštovana,

v zvezi s četrtkovim infom o odprtih sanitarijah v mestnem parku imam še
nekaj vprašanj.

Zanima me:
- višina investicije
- ali ima občina za obratovanje sanitarij vsa potrebna dovoljenja - katera?
- kakšni so rezultati aprilskega povabila za oddajo vzdrževalnih del?
- s kom ste podpisali pogodbo za vzdrževanje in v kolikšni višini?

Hvala za odgovore.

Lep pozdrav, P. Malovrh

 

Dodatno:

hvala za odgovore, posebej pa meše zanima, ali imate tudi soglasje vodarjev?
Hvala tudi za ta odgovor, lp, P.

 

Odgovor:

 

višina investicije je bila 49.615,93 EUR (projekti, izvedba, nadzor, varnostni načrt, koordinator za varstvo in zdravje pri delu tekom gradnje, stroški tehničnega pregleda, priključitev na distribucijsko omrežje - Elektro), dela so bila končana pravočasno, pridobljeno je uporabno dovoljenje za obratovanje objekta.

Na prvotno povabilo k oddaji ponudbe se v predpisanem roku ni javil nihče (kljub temu, da je bilo povabilo objavljeno na spletnih straneh Občine Trbovlje in poslano na Obrtno zbornico Trbovlje), zato smo naknadno pridobili dve ponudbi. Najcenejša je bila ponudba podjetja SIOKOM, Peter Judež s.p. Mesečni strošek za vzdrževanje sanitarij je 1.250,00 EUR, pogodba pa je zaenkrat podpisana do 31.12.2013.
 

Dodatno: Da, če ne bi imeli soglasja vodarjev, tudi gradbenega dovoljenja ne bi dobili.

 

Dne 17. 5. 2013 smo s strani novinarke Radia Kum, Romane Beravs, prejeli naslednja vprašanja glede sanacije vrtca Pikapolonica, na katera smo ji odgovorili 17. 5.:

 

Včeraj se je zaključil rok razpisa za energetsko sanacijo vrtca Pikapolonica.
1.koliko ponudb je prispelo ?


 Na javni razpis so prispele 4 pravočasne ponudbe.


2. kdaj bo komisija odločila o najugodnjšem ponudniku


Komisija že pregleduje vsebino prejetih ponudb. Sicer ima Komisija časa 60 dni od odpiranja da predlaga izbor izvajalca, vendar bomo naredili vse, da bomo izvajalca izbrali v najkrajšem možnem času.


3. kdaj načeloma se začno dela.


V primeru če se bo postopek iztekel normalno bi lahko izvajalec z deli predvidoma pričel v začetku meseca julija.
 

Dne 10. 5. 2013 smo s strani novinarke Radia Kum, Romane Beravs prejeli naslednje vprašanje:

 

Vprašanje:

Kako daleč so postopki za oblikovanje novih naselji Retje nad Trbovljami in Klek ?

 

Odgovor:


za Klek smo konec aprila prejeli izdelan elaborat geodetske uprave za določitev območja novega naselja. Geodetska uprava je izdala pozitivno mnenje k predlagani uvedbi novega naselja z imenom Klek in k predlagani spremembi meje novega naselja Klek z naseljem Prapreče-del. Poleg tega smo prejeli tudi potrdilo da v Sloveniji še ni naselja z imenom Klek in da je izbrano ime primerno. Pripravljeno imamo že tudi besedilo odloka, ki bo predložen v obravnavo na občinski svet najkasneje oktobra, saj Poslovnik OS (73. člen) določa, da je lahko časovno obdobje med 1. in 2. obravnavo največ 105 dni.

Za naselje Retje imamo pripravljeno vlogo za izdelavo elaborata za Geodetsko upravo RS. Pričakujemo izdelavo elaborata v petnajstih dneh, kot je to zakonsko določeno. Odlok za uvedbo novega naselja Retje nad Trbovljami bo na občinskem svetu obravnavan istočasno kot Klek.  

 

Dne 8. 5. 2013 smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh prejeli spodnja vprašanja, na katera smo ji odgovorili 9. 5. 2013:

 

- koliko prijav je prispelo za mesto direktorja DDT?

Na razpisano delovno mesto za direktorja Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje je prispela ena prijava.


- kolikšen delež od prodaje stare lekarne v Zagorju je dobil proračun
občineTrbovlje? V katere namene bo šel?

Skladno z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zasavske lekarne Trbovlje je Občina Trbovlje prejela 40,7 odstoten delež celotne kupnine, to je 75.295 eur. Nameni so razvidni iz proračuna občine - kupnina bo šla med drugim tudi v ureditev lekarne Polde Eberl Jamski na Izlakah. 

- ali so že znani rezultati zunanje revizije obč. zavodov? Kdo jo je 
opravljal? Prosim te tudi za posredovanje revizijskih ugotovitev.

Rezultatov izvedenih zunanjih revizij zavodov še ni in jih ne bo vse do konca novembra, ko je rok za predložitev končnih revizijskih poročil predstojnikom zavodov. Poleg tega pa še niti izvajalec ni bil izbran, saj je postopek oddaje javnega naročila še ni zaključen. Trenutno smo v fazi pridobivanja potrdil iz uradnih evidenc za ponudnike, skladno z Zakonom o javnih naročilih. 

 

Dne 4. 4. 2013 smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh prejeli vprašanje glede rudarske kolonije Njiva, na katerega smo ji odgovorili 9. 4. 2013:


Vprašanje:

Spoštovani,

maja lani je župan Vili Treven za Delo glede soseske Njiva izjavil naslednje: "Občina bo letos v proračunu zagotovila denar za izvedbo natečaja konceptualnih rešitev ureditve širšega območja Njive in za izdelavo dokumentacije za celovito prenovo, vključno z rekonstrukcijo
regionalne ceste."


V zvezi z Njivo me zanima naslednje:

- koliko od lanske napovedi se je uresničilo?
- če omenjeno dokumentacijo imate, koliko je stala?
- ali občina še vedno zagovarja celovito prenovo Njive?
- ali ima občina denar oz. vsaj znano finančno konstrukcijo za njeno
celovito prenovo?
- ali imate oceno prenove?
- je za občinske strokovne službe sprejemljiva sprememba odloka o
območju Njive kot kulturnega in zgodovinskega spomenika, po kateri se
del soseske izloči iz spomeniške zaščite prve stopnje?


Odgovor:

Občina Trbovlje je od napovedi v letu 2011 in načrtovanih strokovnih podlag prostorskih ureditev, v proračunu za leto 2012, načrtovala le sredstva za izvedbo natečaja iskanja konceptualnih rešitev ureditve širšega območja Trga svobode. Kar je konec leta 2012 tudi izvedla z organizacijo Arhitekturno urbanistične delavnice »Trbovlje 2012«.


Prenova rudarske kolonije »Njiva« je in bo tudi v prihodnje ena izmed najpomembnejših prioritet pri izvedbi urbane rekonstrukcije oziroma revitalizacije našega mesta. Prenova mora biti dobro in skrbno načrtovana, strokovno pretehtana in preverjena tudi z vključitvijo javnosti, kajti le na tak način bo zadovoljila najširši krog interesov, ki se v tem prostoru pojavljajo.

Trenutno Občina Trbovlje sredstev za obnovo nima zagotovljenih in sama projekta tudi v prihodnje ne bo mogla izvesti. Pri obnovi Njive gre za partnerski projekt večinskega lastnika - družbe Spekter d.o.o. in Občine Trbovlje. Spekter d.o.o. je, kot večinski lastnik stanovanj v objektih, vodilni partner prenove in prevzema tudi večji del finančnih obveznosti. 10,96 % lastniški delež stanovanj v objektih in celotna revitalizacija mestnega jedra ter s tem povezana prenova stanovanjskega kompleksa »Njiva« pa je brez dvoma v javno korist, kar Občino obvezuje k vlaganju finančnih sredstev.

Finančna oceno vrednosti investicije je pripravil Spekter d.o.o. V skladu s podatki s katerimi razpolagamo in so bili uporabljeni pri pripravi Izvedbenega dela RRP za obdobje 2007-2009, je skupna ocena projekta 7.821.999,00 EUR. Poleg prenove objektov je vključevala tudi stroške preselitev in nakupe novih stanovanj za lastnike. Od tega so bila predvidena sredstva občinskega proračuna v višini 1.340.913,00 EUR. Ostalo predstavljajo sredstva EU in Spektra d.o.o.

Ocenjena vrednost investicije za zunanjo ureditev in gradnjo komunalne infrastrukture na predmetnem območju v okviru projekta »Prenova mestnega jedra v urbanem degradiranem rudarskem območju Trg svobode« s katerim se je Občina Trbovlje prijavila na prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni program« v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete »Razvoj regij«, pa je bila nekaj več kot 985.000 EUR. Občina Trbovlje je v letu 2008 od prijave na razpisu odstopila.

Občina Trbovlje bo spoštovala odločitev, ki jo bodo sprejeli pristojni državni organi.

 

Vprašanja novinarke Radia Slovenija Karmen Štrancar Rajevec in odgovori Občine Trbovlje glede razpisov za energetsko sanacijo zavodov ter glede »Prekorškovine«:

 

25.3.

Zanima me kakšen je izplen občine Trbovlje na razpisih za energetsko sanacijo objektov OŠ in vrtca.


26. 3.

Do tega trenutka še nimamo sklepov s pristojnih ministrstev, kamor smo prijavili investicije.


29. 3.

Pozdravljena, mislim, da sklep iz prvega razpisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor za energetsko sanacijo objektov javnih stavb že imate kar nekaj časa. Prosim, če mi sporočiš kaj je občina prijavila in kakšen je rezutat ter kaj ste ali morda še boste prijavili na drugi razpis tega ministerstva, ki je še odprt.


29. 3.

Za rezultate tega javnega razpisa, o katerem sprašuješ, smo izvedeli že pred časom.
Dne 7. 3. pa je potekel rok za ponovno prijavo na razpis, kamor smo ponovno prijavili energetsko sanacijo JV dela OŠ Trbovlje in Vrtca Ciciban. Rezultatov še nimamo.

29. 3.

To pomeni, da ste bili na prvem razpisu neuspešni.
Pa še eno informacijo potrebujem. Pred časom je imela občina oziroma župan željo in idejo po ureditvi "Prekorškovine" ob Sparu, ki je padla. Zanima me kaj sedaj načrtujete in ali je objekt in zemljišče že odkupljeno s strani občine.

2. 4.

Želja niti ideja o ureditvi nista "padli", to dokazuje tudi postavka 41.13.0038 v proračunu občine za leto 2013, kjer načrtujemo ureditev križišča Spar. Zadeva se ureja in sicer smo za objekt in zemljišče pridobili cenitev uradnega cenilca.

Na podlagi te cenitve bomo g. Prekoršku ponudili odkup navedenih nepremičnin, po uskladitvi odkupne cene pa bomo območje tudi ustrezno uredili.


2. 4.

Zanima me ali je prijava enegretske sanacije obeh objektov na drugi razpis v enaki višini?

3. 4.


Za projekt energetske sanacije JV dela OŠ Trbovlje želimo prejeti cca. 166 tisoč €, kar je manj glede na znesek, ki smo ga želeli na razpisu, na katerem nismo uspeli, saj so merila v drugem razpisu drugačna.

Energetska sanacija Vrtca Ciciban - želimo prejeti cca. 159 tisoč €. Ta objekt smo prijavljali prvič.
 

 

Dne 26. 3. 2013 smo s strani novinarke POP TV (24 ur), Nine Šašek Kocbek prejeli vprašanje, na katerega smo odgovorili dne 26. 3. 2013.

 

Vprašanje:

Pozdravljeni!

Glede na pritožbe številnih občanov, da so ceste v Trbovljah slabo splužene (ne samo glavne, pač pa tudi stranske ulice) in da imajo mnogi, ki živijo v višje ležečih krajih, velike težave zaradi nespluženih cest, bi prosila za odziv občine. Vem, da glavno cesto skozi mesto in regionalno cesto pluči CP Novo mesto, ampak so pritožbe čez njihovo delo ter delo trboveljske komunale.

Ima občina še dovolj denarja za zagotavljanje zimske službe? Koliko je do sedaj stala? Koliko denarja bi morali še zagotoviti? Kaj lahko naredijo občani, ki imajo težave? Ste dobili kaj pritožb s strani občanov?


Vprašanja smo naslovili tudi na CP Novo mesto.

S spoštovanjem!


Nina Šašek Kocbek
Uredništvo 24ur.com

 

Odgovor:

Spoštovani!


Zimsko vzdrževanje lokalnih in mestnih cest ter javnih poti za Občino Trbovlje izvaja po sklenjeni pogodbi Javno podjetje Komunala Trbovlje. Pregled nad stanjem cest izvaja v sklopu pogodbenih obveznosti pregledniška služba JP Komunale, ki obvešča službo vzdrževanja o stanju na cestah. Da so ceste na lokalnem nivoju slabo splužene ne drži, ceste se plužijo po prioritetnem vrstnem redu. Izvedba pluženja na celotnem območju občine je odvisna od količine snežnih padavin, tako je tudi čas prispetja na določeno lokacijo različen, vendar ne daljši od 24 ur, za javne poti - zadnja prioriteta, medtem ko so ceste višjega ranga splužene prej.

S pluženjem regionalnih državnih cest v Občini Trbovlje pa ima izvajalec Cestno podjetje Novo mesto več težav, predvsem z vidika odzivnosti, zato je stanje na cestah slabše kot v preteklosti. O stanju na cestah smo redno obveščali nadzorno službo - Družbo za razvoj infrastrukture (DRI), kot tudi vodjo vzdrževanja, CP Novo mesto.

Pri vseh nevšečnostih v zimskem času, kljub opozorilom še vedno opažamo pomankljivo zimsko opremo na vozilih, ki nedvomno predstavlja največjo težavo za normalno odvijanje prometa, hkrati pa zelo veliko nevarnost.

V letošnjem letu smo porabili že za 403.058,81 EUR sredstev, v proračunu za leto 2013 imamo zagotovljena sredstva le v višini 287.254 EUR. Predvidevamo še za cca 50.000 EUR potrebnih sredstev za opravljanje zimske službe. Dodatna sredstva bomo morali zagotoviti z rebalansom proračuna.
  

 

Dne 22. 3. smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh prejeli vprašanje glede poročila nadzornega odbora, na katerega smo ji odgovorili 25. 3. 2013:

 

Vprašanje:

Spoštovani,

 

ponovno imam vprašanje v zvezi s poročilom NO občine o oddajanju 
poslovnih prostorov v najem.
Tokrat me zanima, zakaj stran
*POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU* - *Občina Trbovlje*
<http://www.google.si/url?q=http://www.trbovlje.si/get_file%3Fpath%3D%252Fassets%252Fplenum_documents%252F6071%252Foriginal_predlog_6_tocke_dnevnega_reda_dod2.pdf&sa=U&ei=WDNMUcLSEpCMswa6v4DwCQ&ved=0CBgQFjAA&usg=AFQjCNE8_mNtyj-fGYcBWFCrEhpKJxfBfg>

ni dostopna?
- Ker odgovore pričakujem v ponedeljek, boste takrat že vedeli tudi, koliko časa ni bila dostopna. Prosim za ta podatek. 
Zanima me tudi, ali je kateri od najemnikov poslovnih prostorov, ki ste jih v poročilu - predvidevam, da nevede - razkrili, interveniral zaradi razkrivanja osebnih podatkov?

 

- Kdo je za to odgovoren?

 

Odgovor:

 

Spletni naslov 

(http://www.google.si/url?q=http://www.trbovlje.si/get_file%3Fpath%3D%252Fassets%252Fplenum_documents%252F6071%252Foriginal_predlog_6_tocke_dnevnega_reda_dod2.pdf&sa=U&ei=WDNMUcLSEpCMswa6v4DwCQ&ved=0CBgQFjAA&usg=AFQjCNE8_mNtyj-fGYcBWFCrEhpKJxfBfg>), ki ste ga navedli, kaže na domeno www.google.com in ne na domeno www.trbovlje.si. Omenjeni dokument je ves čas dosegljiv na naslovu www.trbovlje.si v rubriki Občinski svet -> seje občinskega sveta-> 17. redna seja -> Predlog 6. točke dnevnega reda dodatno 2, ali na neposrednem url naslovu http://www.trbovlje.si/get_file?path=%2Fassets%2Fplenum_documents%2F6236%2Foriginal_original_predlog_6_tocke_dnevnega_reda_dod_2.pdf. Dokument je bil samo zamenjan z različico, z močnejšim varovanjem dostopa do zakritih podatkov. 

V zvezi z zadevo, o kateri sprašujete, Občina Trbovlje ni prejela nobenega drugega vprašanja ali zahteve, saj je Občina skladno z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Poslovnika občinskega sveta na spletni strani objavila gradivo za 17. redno sejo OS. Del gradiva so bila tudi Poročila NOOT o opravljenih nadzorih, kjer smo prekrili imena in priimke fizičnih oseb, ki so bili omenjeni v poročilih. To potrjuje tudi vaš stavek v članku, kjer navajate:«Vsa imena, ki jih je oblast prekrila z rdečo…«. Iz navedenega torej izhaja, da je Občina prekrila imena in priimke fizičnih oseb, in, da nihče izmed vpletenih ni imel razloga, da bi v zvezi s tem interveniral.

Za varovanje osebnih podatkov pa smo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in v skladu s Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov odgovorni vsi zaposleni. Za objavo gradiva občinskega sveta pa je zadolžen Oddelek za splošne zadeve, katerega vodja je Maja Hvala. 
 

 

 

Dne 20. marca 2013 smo s strani novinarke Dela Polone Malovrh prejeli spodnje vprašanje v zvezi s pridelavo hrane na vrtičkih, na katerega smo ji odgovorili 20. marca 2013:


Vprašanje:


Spoštovani,


na Delu pripravljamo prispevek o občinskem spodbujanju občanov k pridelavi lastne hrane na vrtičkih, ki si jih občani lahko uredijo na občinskih, državnih in drugih javnih zemljiščih. Prosim za nekaj podatkov iz vašega okolja, zanima pa me predvsem:

Ali dajete občanom v najem javne ali druge kmetijske površine za vrtičke? Koliko let že? Koliko zemlje? (Zakaj ste katero od območij opustili oz. katerega boste temu namenili in kdaj, predvidoma?)

Kolikšna je cena najema na leto za 100 kvadratnih metrov velik vrtiček v posamezni občini? (Če je manjši, prosim za te podatke - lahko tudi cena za m2.)

 

Odgovor:

Občina Trbovlje je v letu 2009 povsem na novo uredila najemanje zemljišč v lasti občine za namen vrtičkarstva, pred letom 2009 so se zemljišča za namen vrtičkarstva prav tako oddajala, vendar področje ni bilo sistematično urejeno .

Danes je določenih 10 območij v skupni izmeri 36. 724,05 m2, ki so bila ocenjena kot primerna za namen vrtičkarstva. Opuščeno je bilo le območje Klančnikov hrib, ki je bilo ocenjeno kot neprimerno zaradi plazovitosti terena. Občina Trbovlje je po določitvi območij v letu 2009 objavila javni razpis, po katerem so se lahko zainteresirani prijavili in sklenili najemno pogodbo za obdobje 5-ih let.. Cena najema za 100 m2 zemljišča za namen vrtičkarstva trenutno znaša 43,00 EUR, ali 0,43 EUR/m2 na leto.

Tudi v prihodnje bo Občina Trbovlje spodbujala obdelovanje zemljišč za lastno pridelavo hrane. Naša želja je, da se k temu pristopi z urejenimi vrtičkarskimi predeli. V novem prostorskem načrtu je razvoju te dejavnosti namenjenih kar nekaj območij, ki se nahajajo predvsem na opuščenih rudniških površinah.

Prvi primer je na območju porušene Hohkrautove kolonije. Skupaj z RTH smo opredelili potencialne lokacije, kjer bi bilo mogoče, v čim krajšem času, urediti t.i. »vrtičkarsko cono«. Pri tem smo upoštevali tako dejansko stanje v prostoru, kot tudi namensko rabo opredeljeno v planskih aktih Kot najugodnejšo lokacijo smo skupaj izpostavili območje porušene Hohkrautove kolonije, kjer je RTH v letu 2009 sicer še izvajal eksploatacijska dela. Območje je »izpraznjeno«, ravninsko in bi ga lahko v relativno kratkem času in z ne prevelikimi sredstvi usposobili za predvideno dejavnost.

Ker pa, kot se je v preteklosti že izkazalo, vrtičkarstvo ni zgolj pridelava hrane in je že zdavnaj preraslo v obliko preživljanja prostega časa – nekakšno prikrito »vikendaštvo«, je potrebno upoštevati tudi tovrstna pričakovanja uporabnikov. Pričakovati je namreč, da bodo najemniki na površinah želeli zgraditi objekte, ne samo za hrambo vrtnega orodja pač pa tudi za preživljanje prostega časa, medsebojna druženja in podobno. Teh pričakovanj in želja najemnikov ne moremo in tudi ne smemo spregledati, lahko pa jih omejimo oziroma pravilno usmerimo.

Na podlagi izdelane idejne zasnove se bo v prvi fazi izvedla parcelacija in oddala zemljišča posameznim najemnikom, pod pogojem, da so ureditve npr. objekti, ki bi jih najemniki lahko zgradili, v skladu z izdelano idejno zasnovo. Občina Trbovlje bo skupaj z RTH postavila tudi vzorčni objekt na eni izmed parcel. V drugi fazi bi lahko pristopili k celovitemu urejanju, skladno z izdelano idejno zasnovo.
 

 

Dne 11. marca 2013 smo s strani novinarke Dela Polone Malovrh prejeli spodnje vprašanje v zvezi s poročilom dela Nadzornega odbora Občine Trbovlje, na katerega smo ji odgovorili 14. marca 2013:

 

Vprašanje:

»Spoštovani,

na zadnji seji OS 18.2. letos ste pod točko 6 in nekaj dodatnih obravnavali poročilo o delu nadzornega sveta občine v lanskem letu. Zanima me, kdaj so vpogled v poročilo nadzornikov dobili odgovorni/pristojni na občini in kaj so do zdaj (to je skoraj mesec dni po OS) ukrenili v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi oz. nepravilnostmi. Ker jih je zelo veliko, vam (za lažje delo) tiste ugotovitve ter mnenja in priporočila NO, ki me zanimajo, navajam spodaj v devetih sklopih. Po poročilu NO sodeč so poročilo dobili: župan Vili Treven, direktorica obcinske uprave mag. Monika Kališek, Jana Kneževic, Urša Poznic Goršek, Jana Škorjanc Štrakl) in vodja oddelka za splošne zadeve.

Prosim za konkretne in natančne odgovore - tako kot so konkretne in natančne ugotovitve nadzora - vsaj do srede, do 13. ure.
Hvala, P. Malovrh

1. Garaže na Trgu Franca Fakina 25
Ugotovljene pomanjkljivosti:
• v pogodbi ni tocne navedbe dejavnosti, za katero je poslovni prostor namenjen (2.
alinea 23. clena pravilnika). V 1. clenu pogodba navaja, da najemnik v poslovnem
prostoru že opravlja svojo dejavnost
• v pogodbi ni opredeljen nacin usklajevanja najemnine kot je doloceno v 7.
alinei 23.clena Pravilnika, na osnovi katerega je bila ta pogodba pripravljena
• zapisnik o prevzemu prostora s strani najemodajalca ni bil priložen pogodbi
• pogodba o najemu je sklenjena za nedolocen cas
• pogodba nima vkljucenega dolocila o zavarovanju nepremicnine, niti ni razvidno ali je
nepremicnino zavaroval lastnik nepremicnine
10
• glede na 29. clen Pravilnika bi se morala najemnina dolociti za vsako leto posebej,
torej, bi morali v letu 2008 skleniti nov aneks in na novo dolociti najemnino za leto
2008 oziroma bi skladno temu dolocilu pravilnika pricakovali sklenitev aneksa k
osnovni pogodbi za vsako naslednje leto. V primeru, da se najemnina ni spremenila,
bi bilo pac navedeno, da ostaja v istem znesku kot v preteklem letu
• iz pogodbe ni razvidno, kako je najemodajalec preverjal ali najemodajalec upošteva
24. In 27. clen Pravilnika
• garaža ni poslovni prostor
• zemljiškoknjižnega izpisa za to nepremicnino komisija NO ni prejela, tako da
pravnega statusa nepremicnine in površino oddanih prostorov ni mogla preveriti.
Znesek ne zapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 34,38 EUR,
po seznamu pa 28,62 EUR. Iz navedenega komisija NO sicer lahko sklepa, da najemnik
svoje obveznosti sicer poravnava, komisijo NO pa zanima, zakaj oz. od kje se pojavlja razlika
v znesku odprte terjatve in kakšno je tekoce stanje odprtih terjatev po tej najemni pogodbi.

2. Wall – club d.o.o.
Gre za najem garaže v izmeri 22,00 m2 na naslovu Trg Franca Fakina 25. Prvi clen je
identicen kot v predhodno navedeni pogodbi.
Iz teksta zgoraj navedene pogodbe je razvidno, da je bila prva pogodba sklenjena dne
12.04.2000, dne 12.04.2001 je bil sklenjen Aneks št.1, dne 10.01.2006 je bil sklenjen Aneks
št.2, pregledana pogodba pa je bila sklenjena dne 31.05.2007, torej tudi po Pravilniku.
Po tej pogodbi znaša cena najema garaže 33,13 EUR z DDV-jem na mesec oz. 27,61 EUR
neto. Preracunano na m2 površine je to 1,51 EUR z DDV-jem oz. 1,26 EUR neto.
Pogodba ima ista dolocila kot predhodna in tudi iste pomanjkljivosti, predvsem pa zbode v
oci sklenitev za nedolocen cas ter dejstvo, da gre za najem na istem naslovu, pogodba je
sklenjena v istem obdobju, isti sta površini najema, pri ceni najema pa je razlika. Res, da
minimalna, vendar obstaja in zato se opraviceno pojavi vprašanje, zakaj je temu tako.
Tudi za to nepremicnino komisija NO zemljiškoknjižnega izpisa ni prejela, tako da pravnega
statusa nepremicnine in površino oddanih prostorov ni mogla preveriti.
Znesek nezapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 33,13 EUR,
po seznamu pa 27,61 EUR. Iz navedenega lahko komisija NO prav tako sklepa, da najemnik
svoje obveznosti sicer poravnava, komisijo NO pa zanima, zakaj oz. od kje se pojavlja
razlika v znesku odprte terjatve in kakšno je tekoce stanje odprtih terjatev po tej najemni
pogodbi.

3. Garaža .....
Ugotovljene pomanjkljivosti:
• V dokumentaciji dostavljeni komisiji NO je Aneks z dne 29.06.2004, ki ga je podpisal
..... Iz prejete dokumentacije ni razvidno ali je to podnajemnik ......
Ker komisija NO druge dokumentacije ni prejela, lahko sklepa, da ta najemna
pogodba leta 2007 ni bila usklajena s 43. clenom takrat veljavnega Pravilnika, po
katerem so bile pristojne službe dolžne vse pogodbe uskladiti v roku treh mesecev po
njegovem sprejetju. V primeru, da je ..... podnajemnik .....
manjka tudi dovoljenje lastnika nepremicnine za prenos najema na drugo fizicno
osebo. V kolikor pa gre za prenos najema z ene fizicne osebe na drugo, pa bi to
moralo biti ustrezno urejeno s Prenosom pogodbe o najemu z ene fizicne osebe na
drugo fizicno osebo. Pravno gledano samo podpisan aneks k osnovni pogodbi s
strani druge fizicne osebe za takšne primere ne zadostuje in je s strani najemodajalca
potrebna takojšna odprava ugotovljene pomanjkljivosti.
• Pogodba je sklenjena v SIT-ih, in sicer 4.912 SIT neto oz. 5.894,40 SIT bruto in je
nedopustno, da ob prehodu iz SIT-e na EUR-e najemodajalec ni sklenil ustrezni
aneks in ceno najema preracunal v evre. Po preracunu v evre po menjalnem tecaju
1EUR =239,64 SIT znaša vrednost mesecnega najema po omenjeni pogodbi 20,50
EUR neto oz. 24,60 EUR/mesec bruto in preracunano na m2 najete površine pa 1,14
EUR/m2 neto in 1,37 EUR/m2 bruto.
• S procentualno primerjavo cene najema garaž na m2 med posamezniki najemniki
garaž na istem naslovu komisija NO ugotavlja obcutno razliko in sicer, da je cena
najema garaže na m2 za ...... v primerjavi s ceno najema ...... nižja za 13%, v primerjavi s ceno najema Wall-cluba pa je njena cena
najema na m2 nižja za 10 %. Naj pristojni na Obcini Trbovlje ugotovljeno razliko v ceni
najema pojasnijo in dokumentirajo
• Najemnica .... je po dolocilih pogodbe dolžna placevati stroške komunalnih
storitev (vode, ogrevanje, smeti) in stroške elektrike ter stroške skupnih prostorov, ni
pa po dolocilih omenjene pogodbe dolžna placevati stroškov nadomestila za stavbno
zemljišce, kot sta ga dolžna placevati ostala dva najemnika garaž na istem naslovu,
niti cišcenja in odstranjevanja snega, ledenih svec, dezinfekcije, deratizacije in
stroškov požarne varnosti ki sta jih prav tako dolžna placevati ostala dva najemnika
poslovnih prostorov - garaž na istem naslovu. Za istovrstne poslovne prostore,
posebno pa še na istem naslovu, bi morali za vse najemnike veljati enaki pogoji
najemna in enake obveznosti do najemodajalca.
• Nadalje ima omenjena pogodba v 6. clenu dolocilo, da bo najemnik lahko prezidal,
nadzidal, prizidal, adaptiral in oddal v podnajem, vendar le na podlagi pisnega
soglasja najemodajalca. Prav tako bi bilo vec kot primerno ugotoviti, ali je v
omenjenem primeru dejansko prišlo do kakršnih koli prezidav, prizidav, dozidav,
adaptacij, itd., ki bi lahko vplivale na vecjo vrednost nepremicnine in posledicno na
ceno najema. V 8. clenu pogodb o najemu ostalih dveh najemnikov poslovnih
prostorov – garaž pa je izrecno navedeno, da najemnik ne sme spreminjati prostora
ter vgrajene opreme v poslovnem prostoru ter izvajati drugih posegov, razen rednih
vzdrževalnih del, ki se v pogodbi v nadaljevanju navajajo.
• Pogodba pa vsebuje tudi clen, da lahko vsak cas preneha v skladu z zakonskimi
dolocili.
• Zavarovanje za omenjeno nepremicnino ima sklenjeno Obcina Trbovlje, pogodba pa
ne vsebuje clena, da je najemodajalec dolžan mesecno placevati tudi te stroške, pri
ostalih dveh pogodbah o najemu poslovnih prostorov – garaž na istem naslovu pa
sploh ni opredeljeno, da je potrebno poslovni prostor zavarovati oz. da je poslovni
prostor zavarovan in, da je potrebno stroške zavarovanja mesecno placevati. Ni pa
tudi razvidno, da so všteti v ceno mesecnega najema
• Tudi za to nepremicnino komisija NO zemljiškoknjižnega izpisa ni prejela, tako da
pravnega statusa nepremicnine in površino oddanih prostorov ni mogla preveriti.
Znesek ne zapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 33,13 EUR,
po seznamu pa 27,61 EUR, kar je v nasprotju z zgoraj navedenim preracunom zneska
najema iz SIT v EUR, razen, ce obstajajo še kakšni drugi dokumenti, ki pa jih komisija NO ni
prejela. Iz navedenega lahko komisija NO prav tako sklepa, da najemnik svoje obveznosti
12
sicer poravnava, komisijo NO pa zanima, zakaj oz. od kje se pojavlja razlika v znesku odprte
terjatve in kakšno je tekoce oz. dejansko stanje odprtih terjatev po tej najemni pogodbi.

4. Poslovni prostor .....
Gre za najem dela poslovnega prostora št.4(2) v izmeri 30,47 m2 na naslovu Ulica 1.junija 2 .
Sestavni del te pogodbe je opravljen zapisnik ob primopredaji, ki ga komisija NO ni prejela.
Pogodba je bila sklenjena dne 19.04.2012. Pred sklenitvijo pogodbe o oddaji v najem je bila
opravljena cenitev poslovnega prostora s strani g. Jožefa Lukmarja, ing. gradb. in sodni
cenilec za gradbeništvo – visoke gradnje. Cenitev je bila izvedena na dan 15.03.2012 in ob
sklenitvi ni bila starejša od devet mesecev, kar pomeni, da je bil upoštevan 21. clen Uredbe o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z dne 6.5.2011. Cenitev je
bila izvedena po standardu poštene tržne cene, pri cemer je g. Lukmar izracunal ceno
najema za omenjeni poslovni prostor 65,36 EUR/mesec, preracunano na m2 znaša le-ta
2,15 EUR/mesec.
Cena najema je v pogodbi rocno popravljena, in sicer iz 65,36 EUR/mesec na 65,51
EUR/mesec. Zakaj je vrednost najema rocno popravljena za 0,15 EUR/mesec? Pravno
sprejemljivo bi bilo, da bi se ob rocnem popravku pogodbene cene najema podpisali obe
pogodbeni stranki ali pa, da bi se sprejel ustrezen aneks, v katerem bi se navedlo vzrok za
spremembo cene najema in nova cena najema, sicer rocno vpisani kasnejši popravki ne
štejejo.
Za najem po omenjeni pogodbi se v skladu s 44. clenom ZDDV-1 Ur.list št. 13/11, 18/11 in
78/11 DDV ne obracunava. Citirani clen zakona v tc. 2 44. clena pravi, da je placila DDV-ja
oprošcen tudi najem oziroma zakup nepremicnin (vkljucno z lizingom), navaja pa tudi
izjeme, kdaj oprostitev ne velja.
Pogodba je sklenjena za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja. Nacin možnosti podaljšanja,
možni obdobje podaljšanja pogodbe in pod kakšnimi pogoji je podaljšanje možno, v pogodbi
ni opredeljeno.
Najemodajalec je po pogodbi med drugim zavezan tudi za poravnavanje stroškov
zavarovanja, pri cemer ni opredeljeno, komu jih je dolžan placevati. Iz pogodbe prav tako ni
razvidno ali je nepremicnino zavaroval najemodajalec ali jo je dolžan zavarovati najemnik.
Znesek nezapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 65,36 EUR,
zapadlih terjatev ni, zato lahko komisija NO sklepa, da najemnik v roku poravnava
najemnino. Kljub navedenemu pa komisijo NO vseeno zanima, kakšno je tekoce stanje
odprtih terjatev po tej najemni pogodbi.

5. Del poslovnega prostora
Gre za najem dela poslovnega prostora št.4(2) v izmeri 30,47 m2 na naslovu Ulica 1.junija 2 .
Sestavni del te pogodbe je opravljen zapisnik ob primopredaji, ki ga komisija NO ni prejela.
Pogodba je bila sklenjena dne 19.04.2012. Pred sklenitvijo pogodbe o oddaji v najem je bila
opravljena cenitev poslovnega prostora s strani g. Jožefa Lukmarja, ing. gradb. in sodni
cenilec za gradbeništvo – visoke gradnje. Cenitev je bila izvedena na dan 15.03.2012 in ob
sklenitvi ni bila starejša od devet mesecev, kar pomeni, da je bil upoštevan 21. clen Uredbe o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z dne 6.5.2011. Cenitev je
bila izvedena po standardu poštene tržne cene, pri cemer je g. Lukmar izracunal ceno
najema za omenjeni poslovni prostor 65,36 EUR/mesec, preracunano na m2 znaša le-ta
2,15 EUR/mesec.
Cena najema je v pogodbi rocno popravljena, in sicer iz 65,36 EUR/mesec na 65,51
EUR/mesec. Zakaj je vrednost najema rocno popravljena za 0,15 EUR/mesec? Pravno
sprejemljivo bi bilo, da bi se ob rocnem popravku pogodbene cene najema podpisali obe
pogodbeni stranki ali pa, da bi se sprejel ustrezen aneks, v katerem bi se navedlo vzrok za
spremembo cene najema in nova cena najema, sicer rocno vpisani kasnejši popravki ne
štejejo.
Za najem po omenjeni pogodbi se v skladu s 44. clenom ZDDV-1 Ur.list št. 13/11, 18/11 in
78/11 DDV ne obracunava. Citirani clen zakona v tc. 2 44. clena pravi, da je placila DDV-ja
oprošcen tudi najem oziroma zakup nepremicnin (vkljucno z lizingom), navaja pa tudi
izjeme, kdaj oprostitev ne velja.
Pogodba je sklenjena za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja. Nacin možnosti podaljšanja,
možni obdobje podaljšanja pogodbe in pod kakšnimi pogoji je podaljšanje možno, v pogodbi
ni opredeljeno.
Najemodajalec je po pogodbi med drugim zavezan tudi za poravnavanje stroškov
zavarovanja, pri cemer ni opredeljeno, komu jih je dolžan placevati. Iz pogodbe prav tako ni
razvidno ali je nepremicnino zavaroval najemodajalec ali jo je dolžan zavarovati najemnik.
Znesek nezapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 65,36 EUR,
zapadlih terjatev ni, zato lahko komisija NO sklepa, da najemnik v roku poravnava
najemnino. Kljub navedenemu pa komisijo NO vseeno zanima, kakšno je tekoce stanje
odprtih terjatev po tej najemni pogodbi.

6. Jurij Schmit s.p.- racunovodske storitve
Gre za oddajo poslovnega prostora v izmeri 58,55 m2 na naslovu Kešetovo 14a.
Pogodba je bila sklenjena dne 17.04.2012 brez cenitve, kar je v nasprotju s 1. in 2. tocko 17.
clena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ( v
nadaljevanju Uredbe), kar hkrati pomeni, da komisija NO ne more ugotoviti primernost
najema, razen ce se lahko dokaže primerljivost omenjene najemnine z drugimi najemninami
v istem okolišu in se pri tem sledi 18.,19. in 20. clenu Uredbe.
13
Cena najema po pogodbi znaša 266,12 EUR neto. V pogodbi je naveden clen, da se v
skladu s 44. clenom ZDD1-1 UPBZ, Ur. List 10/10 DDV ne obracunava.
Pogodba je prav tako sklenjena za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja brez opredelitve
možnega nacina podaljšanja pogodbe, obdobja podaljšanja in pogojev podaljšanja.
Pogodba prav tako vsebuje clen o placevanju zavarovanja s strani najemojemalca, pri
cemer prav tako v pogodbi ni opredeljeno, komu je najemnik dolžan placevati stroške
zavarovanja, in prav tako ni razvidno ali je nepremicnino zavaroval najemodajalec ali jo je
dolžan zavarovati najemnik.
Pogodba vsebuje tudi clen o prepovedi oddaje poslovnega prostora. Komisiji NO se poraja
še vprašanje, na kakšen nacin obcina kot najemodajalec preveri, ce najemniki dejansko
placujejo zavarovanje za nepremicnino in ce ga le-ti ne oddajajo naprej v najem drugim.
Iz zemljiškoknjižnega izpisa je razvidno, da je ID nepremicnine 1781-254-501 ter da tej
nepremicnini pripada klet št. 1. Iz prejete dokumentacije komisija NO ni mogla ugotoviti ali se
najeta površina po najemni pogodbi ujema s površino nepremicnine v zemljiški knjigi oziroma
ali najemnik placuje najemnino tudi za klet.
Znesek ne zapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 266,12
EUR, zapadlih terjatev ni, zato lahko komisija NO sklepa, da najemnik v roku poravnava
najemnino. Kljub navedenemu pa komisijo NO vseeno zanima, kakšno je tekoce stanje
odprtih terjatev po tej najemni pogodbi.

7. Poslovni prostor
Gre za oddajo poslovnega prostora v izmeri 54,70 m2 na naslovu Novi dom 33b.
Pogodba je bila sklenjena dne 01.03.2011 za dobo 5 let z možnostjo podaljšanja. Tudi v tej
pogodbi ni opredeljeno pod kakšnimi pogoji je pogodbo možno podaljšati.
Po pogodbi znaša cena mesecnega najema 163,81 EUR neto oziroma 196,57 EUR z DDVjem,
preracunano na m2 znaša cena najema 2,99 EUR/mesec neto oz. 3,59 EUR/mesec z
DDV-jem.
Tudi ta pogodba vsebuje enake clene o placevanju zavarovanja s strani najemojemalca in o
prepovedi oddaje poslovnega prostora kot predhodni dve ter iz tega naslova iste
pomanjkljivosti kot predhodni dve.
Znesek ne zapadlih terjatev po tej najemni pogodbi je na dan 30.06.2012 znašal 163,81
EUR, stanje zapadlih terjatev po tej pogodbi pa je znašalo 2.293,34 EUR, od tega so znašale
zapadle terjatve nad 360 dni 327,62 EUR, zapadle terjatve nad 180 dni 982,88 EUR in
zapadle terjatve nad 90 dni 10,54 EUR. Iz zgoraj navedenih številk izhaja, da najemnina za
omenjeni prostor, vkljucno z ne zapadlo terjatvijo, ni bila poravnana že 15 mesecev. Prav
tako lahko komisija NO sklepa, da najemnina po tej pogodbi ni bila poravnana vsaj za
naslednje 3 mesece.

8. Raal d.o.o.
Gre za najem poslovnih prostorov na naslovu ulici Sallaumines 8, katerih najem se je
spreminjal, najel se je dodatni prostor v 1. nadstropju in prizidal se je zimski vrt v pritlicju.
14
Komisija NO je prejela fotokopijo najemne pogodbe št. 36102-8/2005 0203 32 z dne
03.01.2006, Aneks št. 1 k tej pogodbi podpisan dne 21.04.2006, Aneks št. 2 k omenjeni
pogodbi podpisan dne 15.09.2006 in Aneks št. 3 k omenjeni pogodbi podpisan dne
28.12.2006. V oci zbode opredelitev namena najema v omenjeni osnovni pogodbi – da gre
za cajno restavracijo. Po takratnem pravilniku je to pomenilo tudi nižjo ceno najema.
Omenjena opredelitev restavracije je v nasprotju z današnjo dejansko ponudbo te
restavracije in bi že iz tega naslova bila potrebna nova najemna pogodba.
Komisija NO je za to nepremicnino prejela en zemljiškoknjižni izpis, na katerem je razviden
ID znak 1871-309/2-0, ne more pa ugotoviti ali je ta izpis za poslovni prostor v pritlicju ali za
poslovni prostor v prvem nadstropju ali za oba skupaj.
V porocilu notranje revizorke, ki je v svojem porocilu o delu notranje revizije v letu 2011 z dne
24.02.2012 prav tako obravnavala problematiko oddaje poslovnih prostorov na ulici
Sallaumines 8, pa le-ta omenja Aneks št. 1 k najemni pogodbi z dne 18.04.2008, osnovna
pogodba za najem pa naj bi datirala na dan 23.04.2008, aneks št. 2 pa naj bi imel datum
28.07.2008.
Pristojne na obcini komisija NO sprašuje ali je za oddajo poslovnih prostorov na ulici
Sallaumines 8 sploh prejela prave in verodostojne dokumente in kateri so sploh veljavni
oziroma ali je komisija NO prejela najemno pogodbo in anekse samo za oddajo enega
poslovnega prostora in ce je temu tako, katerega: v pritlicju ali v prvem nadstropju.
Iz porocila notranje revizorke lahko komisija NO prav tako razbere:
• da je bilo že v preteklosti pri oddaji omenjenega poslovnega prostora storjenih cel kup
nepravilnosti (ni bilo treh ponudb za predelavo poslovnega prostora, oprostitev
placevanja najemnine za cas prenove, ni bilo ponovnih cenitev ob adaptaciji
prostorov, itd…) in da je trenutno stanje pri oddaji tega poslovnega prostora še vedno
nezakonito
• da v dokumentaciji oddaje omenjenega prostora ni zapisnika o prevzemu
adaptiranega prostora
• da se je najemniku obracunavala najemnina po pogodbi, saj poslovni prostor po
prenovi ni bil na novo ocenjen glede na dejstvo, da je Obcina Trbovlje v poslovni
prostor vložila skupno za 60.307,21 EUR vlaganj
• da je Obcina Trbovlje konec leta 2009 pristopila k izdelavi cenitve z namenom
dolocitve novega zneska najemnine, pooblašceni cenilec je porocilo o oceni vrednosti
izdelal dne 10.01.2010.
• da bi v skladu s prej omenjenim porocilom pooblašcenega cenilca morala znašati
najemnina za celotni poslovni prostor 9,39 EUR/m2, in bi tako znašala mesecna
najemnina za površino poslovnega prostora v izmeri 244,39 m2 2.294,82 EUR brez
DDV, kar bi pomenilo hitrejši poracun vlaganj.
• da je Obcina Trbovlje za ta poslovni prostor v juniju leta 2010 sicer pripravila nov
predlog najemne pogodbe, vendar v njem ni upoštevala najemnine iz cenitvenega
porocila, pac pa vrednost 8,46 EUR/m2
• da se najemniku še vedno zaracunava najemnino po starih najemnih pogodbah in
aneksih k tem pogodbam ter da najemnik za spodnji prostor najemnino poracunava,
za zgornji prostor pa jo redno placuje.
• da je bila zaradi zgoraj navedenih dejstev Obcina Trbovlje samo v letu 2010
oškodovana za 27.538 EUR brez upoštevanja revalorizacije omenjenega zneska
• da po juniju 2010 s strani Obcine Trbovlje ni bil storjen noben korak v smeri podpisa
nove pogodbe.
15
Nadalje so iz porocila notranje revizorke razvidne naslednje neskladnosti pri oddaji
poslovnega prostora na naslovu Sallaumines 8 :
- za spodnji del:
• z Zakonom o javnem narocanju (izvedba del brez postopka javnega narocanja)
• z Zakonom o javnih financah (nesmotrna in negospodarna poraba proracunskih
sredstev, prikrito zadolževanje)
- za zgornji del:
• z Zakonom o javnem narocanju (izvedba del brez postopka javnega narocanja)
• z zakonom in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in obcin
(neupoštevana dolocitev najemnine s pooblašcenim cenilcem, dolocen cas najema)
• z Zakonom o javnih financah (nesmotrne in negospodarna poraba proracunskih
sredstev, prikrito zadolževanje)
• ter s takrat veljavnim Pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v najem (oprostitev
placevanja najemnine)
• za oba poslovna prostora: napake v postopku in nevztrajanje Obcine Trbovlje, da
najemnik podpiše pogodbo, sicer mora zapustiti poslovni prostor.
Komisija NO sprašuje pristojne službe na Obcini Trbovlje, ali se je zgoraj opisana
problematika pri oddaji poslovnega prostora na naslovu Sallaumines 8 v casu od izdelave
porocila notranje revizorke , to je od 24.02.2012 do danes, to je do oktobra 2012 kaj
spremenila, predvsem v smislu priporocil notranje revizorke ter kakšno je trenutno stanje
oziroma aktivnosti po tej najemni pogodbi.
Komisija NO hkrati ugotavlja, da je imel RAAL d.o.o. na dan 30.06.2012
predpostavljamo, da po pogodbi za spodnji prostor stanje nezapadlih terjatev v znesku
1.530,09 EUR, stanje zapadlih terjatev v znesku 1.417,14 EUR ter stanje zapadlih
terjatev nad 360 dni v znesku 5.966,66 EUR in nad 30 dni za 677,71 EUR. Ocitno pa je
po najemni pogodbi za zgornji prostor situacija na dan 30.06.2012 obcutno boljša, saj je
izkazano samo za 60,12 EUR ne zapadlih terjatev.


9. MNENJE IN PRIPOROCILA NO
V zvezi z ugotovljeni dejstvi oddaje poslovnih prostorov – garaž na naslovu Trg Franca
Fakina 25 in primerjavi pogojev najema posameznih najemnikov poslovnih prostorov - garaž
je ocitno, da je v tem primeru oddaje poslovnih prostorov ni upoštevan 6. clen Zakona o
stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti , saj gre v primeru ..... za
oddajo poslovnega prostora - garaže v najem pod ugodnejšimi pogoji. V primeru najema
garaž na naslovu Trg Franca Fakina bi bilo potrebno pristopiti k podpisu novih aneksov k
osnovnim pogodbam (ali k podpisu novih pogodb), s katerimi bi se predvsem uskladilo:
• poenotila cena za vse tri najeme,
• uskladiti in poenotiti bi se morale obveznosti posameznega najemojemalca v odnosu
do najemodajalca ter obveznosti najemojemalcev v skladu z dolocili Uredbe o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z dne 6.05.2011 ,
47. clen,
• cas trajanja oddaje v najem, to je za obdobje za 5 let z možnostjo podaljšanja za
nadaljnjih 5 let, pri cemer bi bilo potrebno tudi opredeliti, kdo lahko pogodbo podaljša
16
in predvsem na kakšen nacin je podaljšanje sploh možno (npr. 2 meseca pred
potekom pogodbe je najemojemalec dolžan zaprositi za podaljšanje pogodbe ob
pogoju, da je vsa dolocila pogodbe v casu njene veljavnosti redno izpolnjeval,
predvsem, da je najemnino redno poravnaval in da nima zapadlih terjatev, sicer
pogodba avtomaticno ugasne).
• uskladiti bi se moral nacin placila zavarovanja.
Obcine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov
samostojno urejajo in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni, To pa hkrati tudi
pomeni, da lahko obcine sklepajo le takšne pogodbe in na takšen nacin, kot jih prepisuje
veljavna zakonodaja, ne more pa obcina sklepati pogodb kot soglasje volje dveh strank.
Kar se tice datumov pogodb o najemu, ki so bile sklenjene od leta 2007 dalje za nedolocen
cas, je komisija NO na seminarju za stvarno premoženje obcin novembra 2012 dobila
obrazložitev, da je za takšne pogodbe potrebno skleniti anekse k pogodbam o najemu z istim
datumom ter v letu 2012 skleniti nove pogodbe skladne z veljavno zakonodajo.
Glede na pridobljeno obrazložitev komisija NO meni, da se morajo vse pogodbe o najemu
prilagoditi vsakokratni veljavni zakonodaji na tem podrocju.
Komisiji NO je termin »garaža« poznan, v omenjenih treh pogodbah pa je vsakokrat tretiran
razlicno, zato komisija NO meni, da bi bilo smiselno terminologijo poenotiti in jo v vseh
pogodbah enako uporabljati.
Najemna pogodba z g. ...... ki je kot umetnik cenjena oseba, ni sporna v
smislu kompenzacije, vendar pa obcina v tem primeru nima prihodka. Gledano s poslovnega
vidika, bi bilo smiselno,da obcina letno opravi licitacijo slik (ce je seveda to zakonsko
dopustno ), ki bi na drugi strani za obcino pomenila prihodek.
V zvezi z najemno pogodbo z najemojemalcem RAAL d.o.o. lahko NO samo pritrdi
ugotovitvam notranje revizorke, da Obcini Trbovlje vlaganja v adaptacijo poslovnega prostora
v takšnem znesku niso bila potrebna, niti ekonomsko upravicena.
V odzivnem porocilu obcine nadzorni odbor ugotavlja, da sta sedaj sklenjeni dve najemni
pogodbi, in sicer ena za zgornji in ena za spodnji prostor. Komisija NO je letos povecala
nadzor nad odprtimi terjatvami obcine, in bo tudi v prihodnjem letu terjatve redno spremljala
na svojih sejah.
Komisija NO bo terjatve redno spremljala na svojih sejah.
Mnenje NO glede na Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti, Uradni list št. 34/2011 z dne 06.05.2011 (v nadaljevanju Uredba)
• Ker nepremicnine, ki jih obcina oddaja nimajo identifikacijskih oznak, obcina krši 10.
clen zgoraj navedene Uredbe, v vseh pregledanih že podpisanih najemnih pogodbah
pa tudi ni bilo mogoce ugotoviti, po kateri metodi razpolaganja z nepremicnim
premoženjem so bile te nepremicnine oddane v najem
• 2. tocka 25. clena Uredbe doloca, da se mora izkupicek od razpolaganja in
upravljanja stvarnega premoženja samoupravne lokalne skupnosti, torej obcine,
vplacevati na podracunu samoupravne lokalne skupnosti – obcine s sklicem na
številko, ki jo doloci pristojna služba upravljalca. V 3. tocki istega clena pa je
doloceno, da se lahko kupnina, najemnina, odškodnina in drugi prihodki
17
samoupravnih lokalnih skupnosti – obcine, pridobljeni iz upravljanja stvarnega
premoženja in ravnanja z njim, uporabi izkljucno za gradnjo, nakup in vzdrževanje
stvarnega premoženja ter pravno urejenost stvarnega premoženja samoupravnih
lokalnih skupnosti. Na uvodnem sestanku sta predstavnici nadzorovane osebe
povedali, da se v proracunu obcine vsako leto doloci, kolikšen del sredstev bo
namenjen za te namene, presežek sredstev pa ostaja na racunu obcine in se
namenja tudi za druge potrebe obcine. Komisija NO ugotavlja, da se na ta nacin krši
25. clen Uredbe, zato priporoca pristojnim na Obcini Trbovlje, da se sredstva iz
naslova kupnin in najemnin nemudoma pricnejo uporabljati namensko v skladu z
Uredbo.
• Zaradi neurejene etažne lastnine ni urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremicnin, ki
jih obcina oddaja, s cimer je kršen 16. clen Uredbe, razen, ce obstajajo za vsako
nepremicnino pisna dokazila, da je bil zanjo opravljen pravni pregled stvarnega
premoženja, posledicno pa je s strani obcine neizpolnjen in kršen tudi 41. clen
Uredbe, ki pravi, da skrb za pravno urejenost nepremicnega premoženja zajema
zlasti.
• urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremicnin
• urejen vpis nepremicnine v kataster stavb oziroma zemljiški kataster
• urejen vpis nepremicnine v centralno evidenco nepremicnega premoženja
• urejena medsebojna razmerja med etažnimi lastniki
• zavarovanja stvarnega premoženja
• V posameznih že sklenjenih najemnih pogodbah je 47. clen Uredbe upoštevan le
delno; dolocene pogodbe so bile že v letu 2007 resnicno že sklenjene za dobo 5 let z
možnostjo podaljšanja, kar pomeni, da bi se lahko v skladu z Uredbo o stvarnem
premoženju države, pokrajin in obcin, Ur. l., št. 84/2007 z dne 18.09.2007, 56. clen po
poteku 5 – letnega roka najemne pogodbe izjemoma podaljšale, ce bi za to obstajali
utemeljeni razlogi, sicer pa bi se moralo ponovno pristopiti k izbiri najemnika na
podlagi ene od metod razpolaganja z nepremicnim premoženjem. Uredba o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Ur.l., št 34/2011 z dne
06.05.2011, pa je v svojem 47. clenu, tocka 4 opredelila, da se lahko najemno
razmerje izjemoma podaljša za nadaljnjih 5 let, ce se s tem zasleduje nacelo
gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti in
je tako zagotovljena optimalna ekonomska izkorišcenost tega premoženja, kar
pomeni, da bi vse te najemne pogodbe do danes že morale imeti podpisane ustrezne
anekse
• V sklenjenih najemnih pogodbah ni v celoti upoštevan 49. clen, ki opredeljuje
obvezne sestavine najemne pogodbe. V kolikor se v posamezni najemni pogodbi že
pojavi clen, da mora najemnik placevati stroške zavarovanja oz., da je zavezan
nepremicnino zavarovati, pa v najemnih pogodbah ni opredeljeno komu jih mora
placevati, predvsem pa ni upoštevana 2. tocka 49. clena, ki upravljalca stvarnega
premoženja zavezuje, da z najemniki, ki sami zavarujejo najeto nepremicnino, sklene
takšno najemno pogodbo, ki bo vsebovala clen, da mora biti ta zavarovalna polica
vinkulirana v korist samoupravne lokalne skupnosti, torej obcine. Tej zahtevi Uredbe
sicer lahko obcina zadosti tudi tako, da po lastni presoji sama zavaruje svoje
nepremicnine, strošek zavarovanja pa vkalkulirala v znesek mesecne najemnine,
vendar iz sklenjenih in pregledanih pogodb o oddaji v najem komisija NO ni mogla
ugotoviti, da je strošek zavarovanja dejansko tudi vracunan v ceno najema. Iz
naknadno prejetih fotokopij zavarovalne police je komisija NO lahko le ugotovila, da
obcina nima zavarovanih vseh poslovnih prostorov, ki so v njeni lasti (kar je zakonsko
dopustno), za tiste najete nepremicnine, za katere je obcina v pogodbi o najemu
najemnike zavezala k zavarovanju najete nepremicnine, pa veljajo zgoraj navedene
ugotovitve.
• V najemnih pogodbah, ki so še vedno sklenjene za nedolocen cas, je potrebno
smiselno upoštevati 47. in 60. clen Uredbe in zato skleniti ustrezne anekse k
najemnim pogodbam.
18
• Iz dopisa nadzorovane osebe z dne 26.09.2012 je razvidna sestava Komisije za
vodenje in nadzor postopkov, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem
Obcine Trbovlje, ki jo s sklepom imenuje župan. Sodelovanje notranje revizorke kot
svetovalke sicer ni sporno, ce se tako odloci župan, komisija NO pa meni, da notranja
revizorka ne bi smela sodelovati pri glasovanju oz. odlocanju.«

 

 

Odgovor:

 

 

Spoštovani!

Dne 11. 3. 2013 ste nam posredovali izsek besedila iz enega izmed dokumentov o opravljenem nadzoru, ki so bili priloženi letnemu poročilu nadzornega odbora.

Nadzorni odbor Občine Trbovlje je na podlagi 44. člena Statuta Občine Trbovlje predložil Občinskemu svetu Občine Trbovlje letno poročilo o svojem delu za leto 2012 s priloženimi dokumenti o konkretnih nadzorih, ki je bilo obravnavano na 17. redni seji občinskega sveta, dne 18.2.2013. To letno poročilo smo na Občino Trbovlje prejeli dne 21.1.2013, pred predložitvijo letnega poročila na občinski svet, je le-tega obravnavala tudi pristojna komisija, skrbno pa smo ga seveda preučili tudi na Občini Trbovlje.

Nadzorni odbor Občine Trbovlje je v zvezi s predmetnim nadzorom, ki ga je opravil v letu 2012, Občini Trbovlje dne 11. 10. 2012 posredoval predlog poročila o opravljenem nadzoru, na katerega je Občina Trbovlje v zakonitem roku - dne 12. 11. 2012 - podala ugovor na posamezne navedbe, ker je po preučitvi predloga poročila ugotovila, da posamezne navedbe niso utemeljene. Kot je razvidno iz končnega poročila nadzornega odbora z dne 11.12.2012, ki je bilo priloženo tudi letnemu poročilu, pa Nadzorni odbor Občine Trbovlje navedb v ugovoru ni upošteval in je v njem ponovno navedel posamezne nepravilne ugotovitve.

Končno poročilo je bilo posredovano tudi notranji finančni revizorki Občine Trbovlje, ki je v zvezi z njim dne 8. 1. 2013 podala svoje mnenje. Končno poročilo o opravljenem nadzoru in mnenje revizorke je dne 29. 1. 2013 obravnavala tudi Komisija za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem Občine Trbovlje in sprejela sklep, da v vseh točkah soglaša z mnenjem revizorke, ki je menila, da so določene ugotovitve neutemeljene, določene pa utemeljene. Glede utemeljenih je v zaključku mnenja predlagala, da občina pristopi k pripravi novih pogodb za oddajo garaž v najem; da pristopi k urejanju etažne lastnine, kjer v posameznih primerih le-ta še ni urejena in da se v novih pogodbah navaja določbe v zvezi z zavarovanjem poslovnih prostorov.

Strokovne službe Občine Trbovlje navedeno že upoštevajo pri svojem delu (več o tem v zaključnem delu tega odgovora).

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja, oziroma na posredovani del poročila Nadzornega odbora Občine Trbovlje:


1. »Garaže na Trgu Franca Fakina 25«

- Pogodbe, ki so sklenjene za najem garaž na naslovu Trg Franca Fakina 25, Trbovlje, so bile sklenjene v skladu z veljavno zakonodajo v času sklepanja pogodb, zato ne moremo govoriti o kršitvi sedanjega veljavnega predpisa na tem področju. To velja tako glede določitve obveznosti najemnikov kot določitve trajanja najemnega razmerja. Prejšnja zakonodaja je namreč dopuščala sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas. Naj dodamo, da je za sklenitev kakršnekoli pogodbe še vedno bistveno soglasje volj dveh strank in če je to doseženo (predvsem glede bistvenih sestavin pogodbe: višinina najemnine, medsebojne obveznosti,…), je pogodba veljavno sklenjena.

- Termin »garaža« že sam po sebi določa, čemu je le-ta namenjena v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in zato po našem mnenju v najemni pogodbi ni potreben natančnejši opis objekta oziroma čemu je le-ta namenjen.

- Zemljiškoknjižni izpisek je komisija prejela naknadno, ko so zanj zaprosili.

- Za zapisnik komisija ni zaprosila.

- Komisija za nadzor v času opravljanja nadzora ni zaprosila za pojasnilo glede odprtih terjatev, ampak je to navedla kot dokončno ugotovitev brez možnosti pojasnila s strani strokovnih delavcev.


2. »Poslovni prostor na Ulici 1. junija 2«

- Napis na pogodbi je le napaka – priložen je bil napačen izvod pogodbe, a komisija v času opravljanja nadzora ni zaprosila za pojasnilo.

- V najemni pogodbi je navedeno, na podlagi katere zakonodaje je pogodba sklenjena, zato se tudi za podaljšanje pogodbe uporablja zakonodaja kot taka in ni potrebno posebej navajati členov zakona oziroma uredbe.

- Komisija je prejela vso dokumentacijo glede zavarovanja prostora.

- Komisija je šele v končnem poročilu navedla, da jo zanima tekoče stanje terjatev, v času opravljanja nadzora pa ne. Glede na to strokovni delavci teh podatkov niso imeli možnosti posredovati.


3. »Jurij Schmit – računovodske storitve«

- Najemnina je bila določena v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer na podlagi izkustvene metode, tj. na podlagi primerljivosti drugih primernih najemnin, česar pa komisija pri opravljanju nadzora ni zahtevala in je nrez možnosti ugovora na to trditev podala končno poročilo.

- Glede podaljšanja trajanja pogodbe ter zavarovanja so odgovori enaki kot pri 2. točki.

- Za vse ostale navedbe komisija ni podala vprašanj v času opravljanja nadzora, zato tudi odgovor nismo mogli posredovati, kar bi vsekakor storili, če bi imeli možnost.

4. »Poslovni prostor na naslovu Novi dom 33 b.«

- Glede navedb o možnosti podaljšanja pogodbe ter zavarovanja prostora je odgovor že podan.

- Najemnik skladišča na Ulici 1.junija 2, nima lastnih prihodkov, prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje, v zameno je dal 5 slik in sledil je odpis terjatev št. 410-14/2012 z dne 31.12. 2012 v višini 326,80 EUR. Če bi pripravili avtorsko pogodbo, bi izgubil denarno socialno pomoč.


5. »RAAL d.o.o.«

- Z družbo RAAL d.o.o. sta sklenjeni dve najemni pogodbi, in sicer ena za zgornji in druga za spodnji prostor. Pogodba, ki jo navajate in ima številko 36102-8/2005 0203 32 z dne 3.1.2006 in aneksi št.1, 2 in 3 je sklenjena za spodnji prostor. Komisija NO je prejela tiste dokumente, za katere je zaprosila. Vsekakor so dokumenti verodostojni in podane informacije s strani strokovnih sodelavcev točne.

- Opredelitev najema – čajna restavracija danes nima nikakršnih posledic več, saj omenjeni pravilnik ne velja več, na višino najemnine pa opredelitev čajna restavracija ne vpliva, saj je skladno s trenutno veljavno zakonodajo višina najemnine določena na podlagi cenitve.

- Razmerja z navedeno družbo so dokončno rešena, saj je bil sklenjen ustrezen aneks, s katerim sta se stranki dogovorili o vrednosti poslovnega prostora po končanih investicijskih vlaganjih. Glede na sklenjen aneks številka 3 z dne 16.7.2012, je zadeva urejena.

- Pogodba je ustrezno sklenjena za nedoločen čas, saj je bila sklenjena v skladu z veljavno zakonodajo, ki je veljala v času sklepanja pogodbe na tem področju. Naj omenimo le še dejstvo, da se zakonodaja s področja ravnanja s stvarnim premoženjem v zadnjem času pogosto spreminja in zahteva, da bi že sklenjene pogodbe ob spremembi zakonodaje usklajevali z zakonodajo ni realna.

- S strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo smo dne 11.3.2013 prejeli predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ponovno predvideva sklepanje najemnih pogodb za nedoločen čas.


6. »ZAKLJUČNE UGOTOVITVE«

Za zaključek podajamo ugotovitve in mnenje notranje finančne revizorke v zvezi z ugotovitvami iz Poročila o opravljenjem nadzoru:

1. V zvezi z ugotovitvami pri oddaji garaž na naslovu Trg Franca Fakina 7/b v najem je potrebno opozoriti na naslednje:
- Pravilna je ugotovitev komisije, da se na istem naslovu oddajajo 3 garaže trem različnim najemnikom po različnih vrednostih na kvadratni meter (1,56 €, 1,51 € in 1.37 € upoštevaje DDV), kar je dejansko nesprejemljivo, prav tako so besedila vseh treh pogodbenih določil v pogodbah o najemu različna.
- Prav tako je pravilna ugotovitev glede tega, da garaža ni poslovni prostor, zato tudi v pogodbah ne more biti navedeno »da mora najemnik pričeti z opravljanjem dejavnosti najkasneje do….«. V pogodbah bi morala biti opredeljena tudi revalorizacija najemnine, plačila obratovalnih stroškov in obveznost zavarovanj.
- Glede zemljiškoknjižne ureditve je komisija prejela pojasnilo strokovnih sodelavcev, da za posamezne zadeve etažna lastnina še ni urejena, na kar pa občina nima vpliva.
Podoben očitek komisije je bil podan tudi pri nekaterih poslovnih prostorih, obrazložitev strokovnih sodelavcev pa komisija ni upoštevala.

Glede na navedeno je revizorka predlagala, da občina pristopi k pripravi novih pogodb za oddajo garaž v najem.

2. Namenska poraba prihodkov od najemnin: komisija v končnem poročilu očita, da ta sredstva končajo v integralnem proračunu in se ne uporabljajo namensko, s čimer občina krši 3. odstavek 25. člena uredbe.
Pri tem je potrebno pojasniti, da področje namenskih prihodkov urejajo še drugi predpisi in sicer Zakon o javnih financah, ki v 1. odstavku 43. člena navaja vrste namenskih prihodkov (med njimi ni najemnin, temveč le prihodki od prodaje in zamenjave občinskega stvarnega premoženja) ter podaja obvezo občinam, da v vsakoletnem odloku opredelijo vrste namenskih prihodkov in izdatkov proračuna. Občina Trbovlje pri tem navedena določila upošteva, zato je odloku o proračunu za posamezno leto, priloga namenskih prihodkov in namenskih odhodkov oziroma izdatkov. Pri tem pa se vsa sredstva od najemnin porabijo tako za vzdrževanje poslovnih prostorov kot tudi drugega stvarnega premoženja občina. Zakonsko določilo namreč ni, da se morajo prihodki od najemnin nameniti strogo za vzdrževanje poslovnih prostorov, temveč za gradnjo, vzdrževanje in nakup stvarnega premoženja ter pravno urejenost le-tega.

3. Komisija navaja, da v pogodbah o oddaji v najem niso opredeljeni: metoda razpolaganja ter načini oziroma pogoji podaljšanja 5-letnega najemnega razmerja ter da v pogodbah ni obveznih sestavin, ki jih opredeljuje 49. člen uredbe.
Opozoriti velja, da pogojev in načina podaljšanja najemnega razmerja ne opredeljujeta niti zakon niti uredba, zato tega tudi ni v pogodbah. Po kateri metodi je bil določen poslovni prostor oddan v najem, pa se v pogodbi tudi ne zapiše, saj je postopek razviden iz celotne dokumentacije in ne sodi med običajne sestavine pogodbe. Glede zavarovanja pa velja omeniti, da je občina celovito pristopila k zavarovanju celotnega svojega premoženja in da se sorazmerni del zavarovanja upošteva v ceni najemnin, kar stori cenilec, če je izkustveno letna vrednost prihodkov od najemnim večja od 10.000,00 € (2. točka 18. člena uredbe) oziroma občina sama. Navedeno je tudi odgovor komisiji na očitek, da občina ne daje ceniti premoženja pred oddajo. Gre za oddajo poslovnega prostora Juriju Schmitu s.p.. Mesečna najemnina za ta prostor znaša 266,12 €, kar je na letni ravni 3.193,44 €, iz česar sledi, da cenitev ni bila potrebna. Občina je višino najemnine določila glede na višino najemnine sosednjega lokala. Tako bi torej komisija višino te najemnine lahko preverila in ne bi bilo potrebno zapisati: »komisija NO ne more ugotoviti primernosti najema, razen če se lahko dokaže primerljivost omenjene najemnine z drugimi najemninami v istem okolišu«.

4. Glede članstva notranje revizorke v komisiji za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem pa velja omeniti, da gre zgolj za posvetovalno telo župana, ki mora bdeti nad pravilnostjo omenjenih postopkov. Notranja revizorka pa ne glede na dejstvo, da komisija predstavlja posvetovalno telo ni več članica navedene komisije.

Na koncu podanega mnenja je notranja revizorka povzela naloge občine, ki jih bo morala izvesti, občina pa je s svojimi strokovnimi sodelavci že pristopila k realizaciji priporočil notranje revizorke in sicer:

- v pripravi so nove pogodbe za najem garaž,
- pravna urejenost nepremičnin intenzivno poteka, občina je v lanskem letu pričela s postopki vzpostavitve etažne lastnine na 27 objektih, ki so v večinski lasti občine Trbovlje,
- obstoječe najemne pogodbe že vsebujejo določila glede zavarovanja, v novih najemnih pogodbah pa se bodo določila glede zavarovanja še natančneje definirala.


Spoštovani,

v kolikor imate v zvezi s posredovanim delom poročila še kakšno konkretno vprašanje, bomo nanj posredovali konkretni odgovor.
 

 

Dne 22. 2. 2013 je novinarka časopisa Delo Polona Malovrh podala vprašanje v zvezi z digitalizacijo kina, na katera so ji dne 26. 2. odgovorili v Zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje:

Spoštovani,

pred časom ste z občine poslali naslednjo informacijo: "*Delavski dom Trbovlje do digitalizacije kina tudi z nepovratnimi sredstvi z razpisa*


*Delavski dom Trbovlje je bil eden izmed treh kinematografov v Sloveniji (poleg Izolskega in Domžalskega) izbran na razpisu in bo tako deležen nepovratnih sredstev pri digitalizaciji kina!*


*Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje se intenzivno pripravlja na izvedbo sedaj že nujne digitalizacije kinematografa. V svetu prihaja do
vse hitrejše menjave tehnologije na področju kina: 35mm film, ki je bil z nami več kot 70 let, sedaj izpodrinja digitalni. Tako je digitalizacija postala stvar preživetja. Na kratko izbiramo med dvema možnostma: slediti tehnološkemu napredku in digitalizirati kino dvorano ali pa kino zapreti (saj ne bo več novih filmskih kopij, katere bi lahko vrteli).*


*Strokovno združenje prikazovalcev umetniškega in kvalitetnega filma Art kino mreža Slovenije, katerega ustanovni član je tudi Delavski dom Trbovlje, je na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji že od svojega nastanka opozarjalo pristojne organe vse od lokalnih skupnosti pa do ministrstva pristojnega za kulturo ter Slovenskega filmskega centra.*


*V drugi polovici 2012 je nastopil pravi trenutek za dejansko izvedbo digitalizacije v Delavskem domu Trbovlje. Na eni strani so preko združenja Europa Cinemas, katerega član so, prejeli opozorila velikih produkcijskih hiš, da nameravajo v najkrajšem roku (do konca 2013) prenehati z distribucijo filmov na 35mm traku. Kodak kot glavni proizvajalec filmskega traku je v stečaju, Fuji film pa se prav tako umika iz masovne proizvodnje filma. *

*Končno so se odprle tudi nove poti za sofinanciranje projekta. V drugi polovici 2012 je Slovenski filmski center končno izdal razpis za digitalizacijo kina, na katerega smo se seveda prijavili. Prijavili smo se tudi na razpis za nepovratna sredstva agencije za spodbujanje Evropske kinematografije Europa Media in bili poleg mestnih kinematografov v Domžalah in Izoli izbrani na razpisu. Na srečo je DDT tudi pri Občini Trbovlje naletel na veliko posluha. Tako so že odobrena finančna sredstva za digitalizacijo kinematografa. *


*Oboroženi z vsemi temi viri ter lastnimi sredstvi so tako decembra 2012 z namenom doseganja čim bolj ugodnih pogojev stopili v partnerstvo s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale ter Art kinom Odeon Izola ter razpisali javno naročilo za digitalizacijo. Nanj je prispelo večje število ustreznih ponudb, tako da smo v zadnji fazi odločanja pred podpisom pogodbe.*


*Delavski dom po uspešni digitalizaciji pričakuje pozitivne trende obiska, saj bodo z digitalno distribucijo filmi lahko na sporedu hitreje. To pomeni, da bomo lahko v regiji obdržali del gledalcev, ki se na kino predstave vozijo v Ljubljano (Kolosej) ali Celje (Planet Tuš), kjer se zaradi večjega števila potencialnih gledalcev filmi vrtijo prej. Hkrati pa bi prehiteli tudi kvalitetne piratske kopije, ki so v današnjem svetu vse večji problem in so zaradi časovnega zamika pri predvajanju 35mm kopij v resnici naša glavna konkurenca."


Zanima me, koliko od tega še drži.

 

Odgovor:

Spoštovana ga. Malovrh,

Delavski dom Trbovlje je še vedno v postopku digitalizacije. Kot že veste, smo se po pokritju finančne konstrukcije zaradi doseganja boljših pogojev pri ponudnikih odločili za skupno naročilo s Kulturnim domom Franca Bernika v Domžalah ter Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola (kino Odeon).

Zaradi velikosti in kompleksnosti javnega naročila smo se odločili za najem agencije, ki nam je svetovala pri izvedbi razpisa. Na podlagi pridobitve več ponudb smo se odločili za svetovalno podjetje Altus Consulting, ki nam pomaga pri vodenju celotnega javnega naročila. Strošek svetovalnih storitev (2168,16€ z vključenim DDV) smo si naročniki razdelili na enake deleže.

Na javno naročilo za nakup in dobavo digitalnih kino projektorjev in opreme so se odzvali štirje ponudniki, ki so podali svoje ponudbe. Ti ponudniki so bili FFF d.o.o., ELEX ELEKTRONIKA, Miran Starman s.p., TSE d.o.o. ter Nadgradnja d.o.o. Vsi štirje ponudniki so (po našem mnenju) podali ustrezne ponudbe. Na podlagi vnaprej znanih kriterijev smo tako izdali sklep o izbiri ponudnika FFF d.o.o., ki je po teh kriterijih (cena ter podaljšana garancija) podal najboljšo ponudbo. Na naš sklep sta se pritožila ponudnika TSE ter Elex Elektronika (tretje ter četrto uvrščeni). Njuno pritožbo smo zavrnili kot neutemeljeno, zato bo o tem sedaj odločala Državna revizijska komisija (opravilna številka zadeve: 018-048/2013).

Odgovor pričakujemo v mesecu dni. Izbrani ponudnik pa nam je sporočil, da se bodo po pravnomočnosti odločitve o izboru potrudili, da opremo dobavijo in inštalirajo v načrtovanih rokih.

Z odličnim spoštovanjem,
Andrej Uduč
 

 

Dne 4. 1 . 2013 je novinarka časopisa Delo Polona Malovrh podala vprašanja v zvezi z rekonstrukcijo OŠ Trbovlje, na katera smo ji dne 9 1. 2013 odgovorili:

 


Prosim za informacijo o neki drugi zadevi - prav tako vezani na razpis ministrstva.
Neuradno slišim, da občini na 6. razpisu ni uspelo dobiti denarja za OŠ Trbovlje - energetsko sanacijo. Ali je to res? Dobili naj bi le evropska sredstva v te namene.

Zanima me naslednje:

kakšna je struktura financiranja tega projekta in kaj zajema?

- koliko ste prejeli evropskih sredstev in na koliko ste startali?

- za koliko sredstev 6. razpisa ste kandidirali?

- zakaj ste - če info drži - izpadli?

- ali se bo občina zdaj zadolžila? Za koliko?

- kdaj načrtujete prve sanacijske aktivnosti - katere? Koliko časa predvidoma bo trajala sanacija?

- ali je res, da boste v primeru del vse otroke začasno "preselili" na OŠ Ivana Cankarja, kjer bodo imeli deljen pouk? Koliko je otrok na obeh olah? Ali se vsi starši strinjajo s tem?

- Zanima me tudi, kaj po sanaciji OŠ Trbovlje načrtujete z OŠ Alojza Hohkrauta?

 

Odgovor:

 

Rekonstrukcijo OŠ Trbovlje ima Občina Trbovlje opredeljeno v proračunu za leti 2013 in 2014. Projektantska ocena gradbenih del znaša cca. 2,2 mio € z DDV. V proračunu imamo v navedenih letih prav tako opredeljeno Energetsko sanacijo JV dela OŠ Trbovlje, katerega projektantska ocena gradbenih del znaša cca. 1 mio €. Skupno torej za celotni objekt šole in telovadnice cca. 3,2 mio € gradbenih del po projektantski oceni.

Za Rekonstrukcijo OŠ Trbovlje imamo z EKO SKLAD-om RS podpisano sofinancersko pogodbo v višini cca. 933 tisoč €, do katerih pa smo upravičeni po izvedbi celotne investicije in ustreznih meritvah. Za JV del smo startali tudi na pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in sicer v skupni višini cca. 380. tisoč € v dveh letih.

Če evropskih kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo ne bomo prejeli, to ne pomeni da je investicija ogrožena. Odločili se bomo, ali bomo za pridobitev sredstev še kandidirali, ali pa bo izpad transfernih prihodkov pokril občinski proračun.

Glede prijave JV dela OŠ Trbovlje na razpis za pridobitev sredstev Ministrstva za infrastruturo in prostor pa prve neuradne analize kažejo, da je bilo potrebno za uspešnost na razpisu doseči 75,2 točk. Po informativnih izračunih naj bi naša vloga dosegla 71,85 točk. Kvantificirana so bila 3 področja in sicer »specifični prihranki pri rabi energije«, »delež obnovljivih virov energije« in »specifična višina investicije«.

Če bi želeli ponovno kandidirati na ta razpis, s predpostavko enakih pogojev in meril, kot so bila sedaj, bi morali bodisi povečati delež obnovljivih virov energije, kar posledično pomeni manjši odjem pri daljinskem ogrevanju, ali pa še večji del sicer upravičenih stroškov prevzeti na svoja pleča. Ob tem se pojavlja vprašanje smiselnosti nadaljnjega kandidiranja, še posebej če imamo v mislih nujnost pristopa k tej investiciji.

Glede zadolževanja ima Občina Trbovlje že v sprejetem proračunu opredeljeno zadolževanje tudi za ta namen in sicer največ do 2,5 mio €.

Načrtujemo, da bi z vsemi postopki v zvezi z javnim razpisom in izborom izvajalca zaključili predvidoma najkasneje do meseca maja ali junija 2014. Rekonstrukcija oziroma energetska sanacija pa bo morala biti zaključena najkasneje v obdobju enega leta, predvidma do maja ali junija 2014.

O organizaciji pouka med časom izvajanja se še nismo odločili, saj je pred tem potrebno pridobiti tudi terminski plan izvajalca, smo pa o različnih možnostih razpravljali.

Rekonstrukcija OŠ Trbovlje ne predvideva nadzidave z novimi učilnicami, tako da preselitev učencev iz drugih šol po sanaciji ni sama po sebi umevna. Rekonstrukcija OŠ Trbovlje se bo prvenstveno izvedla zaradi slabega stanja, v katerem je sam objekt in ne z namenom preselitev učencev iz drugih šol. Seveda pa obstajajo možnosti združevanja, če bodo standardi in normativi na področju osnovnih šol in drugi vidiki pokazali, da je takšna združitev potrebna.

6. Razpis razvoja regij nima zveze z Rekonstrukcijo OŠ Trbovlje, saj investicije v osnovno šolstvo niso bile upravičene za prijavo na 6. Razpis. Na ta razpis smo prijavili Energetsko sanacijo Vrtca Pikapolonica in Ureditev mestne ceste na relaciji Kešetovo – Rudarska, ki sta v proračunu opredeljeni v letih 2013 in 2014. Skupno kandidiramo za pridobitev cca. 1,25 mio €.

 

 

Dne 14. 1. 2013 je novinarka časopisa Delo Polona Malovrh podala vprašanja v zvezi z Mladinskim centrom Trbovlje, na katera smo ji (delno MCT, delno Občina Trbovlje) dne 16. 1. 2013 odgovorili:

 


Zanima me, ali se je poslovanje v MCT lani racionaliziralo?

 

Mladinski center Trbovlje že od ustanovitve dalje skrbi za smotrno porabo sredstev; skladno z veljavno zakonodajo, občinskimi smernicami in notranjimi akti. Zakonodajo, smernice in akte dosledno upoštevamo, kar je razvidno iz različnih nadzornih poročil. V letu 2012 je Mladinski center Trbovlje, skupaj z drugimi javnimi zavodi v Trbovljah, prejel usmeritve za racionalizacijo s strani občine Trbovlje, ki jih je v celoti upošteval.

V želji in skladno s poslanstvom, da ustvarjamo čim več kakovostnega programa za mlade iz Trbovelj in iz Zasavja, sodelavci MCT finančna sredstva za izvedbo programa redno iščejo na razpisih, pri sponzorjih, in donatorjih. Vključujoč tržni delež, vsi prihodki MCT ustvarjeni na trgu (razpisi, donacije, sponzorstva) predstavljajo kar polovico vseh prihodkov (velja za leto 2012), ki so plod dela delavcev MCT in neodvisni od občinskega financiranja.

 

Kako ste zajezili (če ste) »izjemen porast« podjemnih pogodb iz leta 2011?


V letu 2009 je Mladinski center Trbovlje uspešno kandidiral na razpisu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki je bil financiran s strani takratnega Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada. Večina pogodb, ki jih omenjate, je bila sklenjena za delo na omenjenem projektu (projekt je potekal do konca avgusta 2012), saj je 80 odstotkov vseh sredstev, razpis predvideval za opravljanje storitev preko študentske napotnice, avtorskih in podjemnih pogodb. Po končanem projektu so se pogodbe iz razpisa prekinile.

Poslanstvo in izziv Mladinskega centra Trbovlje, še posebej v času, ko je brezposelnost mladih pereč problem, je nenehno iskanje priložnosti, ki bi mladim dvignile zaposlitvene kompetence in posledično omogočile razvoj in socialno ter ekonomsko varnost. Slednje skušamo omogočiti na več načinov; preko programov mednarodne učne mobilnosti, izobraževanji in delavnicami, svetovanjem in informiranjem, ne nazadnje pa tudi, da v kolikor smo uspešni na razpisih mladim omogočamo priložnostna projektna dela, ki jih razpis veli in omogoča. Upamo, da bo ekipa Mladinskega centra tudi v prihodnje uspešna na razpisih, saj bomo tako omogočili dodatne zaposlitve in dodatna kratkoročna dela.

Podjemne pogodbe, ki niso bile rezultat razpisov in predstavljajo manjši del pa so bile sklenjene za opravljanje brezplačne učne pomoči za mlade, saj je povpraševanje po inštrukcijah za različne šolske predmete v občini Trbovlje precejšnje.


Katere ukrepe so še sprejeli v MCT v zvezi z ugotovitvami iz revizijskega poročila?

 

Vsa priporočila revizijskega poročila so bila v celoti implementirana v notranje akte Mladinskega centra Trbovlje; priporočila o popisu, priporočila o vrednotenju urnih postavk, priporočila o pridobivanju ponudb za naročila pri katerih ne velja Zakon o javnem naročanju.


Kako je s pogodbami o poslovnem sodelovanju v letu 2012?


Mladinski center Trbovlje ima sklenjenih več pogodb o poslovnem sodelovanju (elektrika, telefon, ogrevanje, vzdrževanje strežnikov in računalniškega sistema…), vestno izpolnjujemo vse dolžnosti in obveznosti, ki so predmet pogodb ter skrbimo, da pogodbe o poslovnem sodelovanju predstavljajo le najnujnejše stroške in pokrivajo le tiste storitve, za katere sami nimamo strokovno usposobljenega kadra.


V upanju, da smo zadovoljivo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Vsa dodatna vprašanja prosim pošiljajte neposredno na Mladinski center Trbovlje, vabimo vas tudi, da nas obiščete v kolikor se želite podrobneje seznaniti z našim delom.


Ali je zunanja revizija v občinskih javnih zavodih že stekla?

 

Javno naročilo za izvedbo zunanje revizije v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Občina Trbovlje in katerim pretežno financira poslovanje bo na elektronskem portalu javnih naročil objavljeno v mesecu februarju. Izvedba same revizije se namreč lahko prične šele po zaključnem računu za leto 2012, rok za izvedbo revizije pa je 31. 12. 2013.

 

Ali je znan nadaljnji dogovor oziroma stališče občine do združevanja zavodov? Kakšno je?

 

Stališče Občine Trbovlje je, da javnih zavodov zaenkrat ne bo združevala. Zavodi med seboj veliko sodelujejo, tudi pri občinskih projektih, s čimer zmanjšujemo stroške, ki bi sicer nastali.


 

Dne 4. 4. 2013 smo s strani novinarke Dela, Polone Malovrh prejeli vprašanje glede rudarske kolonije Njiva, na katerega smo ji odgovorili 9. 4. 2013:

Dne 17. 5. 2013 smo s strani novinarke Radia Kum, Romane Beravs, prejeli naslednja vprašanja glede sanacije vrtca Pikapolonica, na katera smo ji odgovorili 17. 5.: