V nekaterih medijih so se v zadnjem času pojavile neresnične navedbe glede izvajanja del v »Občinski koloniji« v Trbovljah. V upravi Občine Trbovlje želimo celovito predstaviti izvajanje prenove in pojasniti okoliščine in nekatera dejstva, ki so bila v prispevkih nekorektno in pristransko prikazana.

 »Občinska kolonija« s petnajstimi hišami je locirana v severnem delu Trbovelj in je eno najbolj tipičnih delavskih naselij, ki ima tudi status etnološkega spomenika, varovanega v skladu z Zakonom o varovanju kulturne dediščine. Ta kulturni spomenik po mnenju strokovnjakov Zavoda za varovanje kulturne dediščine dandanes predstavlja edinstveno dediščino, ki jo je potrebno ohraniti predvsem z namenom preučevanja delavske kulture in načina bivanja v preteklosti. Stanovanja so bila prvotno namenjena upokojenim delavcem in rudarjem, saj je uprava Trboveljske premogokopne družbe zagotavljala bivališče le aktivnim rudarjem in njihovim družinam, po upokojitvi pa so rudarji pravico do bivanja v rudniških stanovanjih izgubili. Temu primerni sta bili tudi velikost in zasnova objektov ter infrastrukturna opremljenost objektov.

Danes v objektih živi 45 nosilcev stanovanjske pravice. V večini gre za socialno najbolj ogrožene občane in njihove družine, ki jim je Občina Trbovlje z dodelitvijo stanovanja v Občinski koloniji zagotovila le najnujnejše prostore za preživetje.

Pred začetkom izvajanja prenove je bilo celotno območje »Občinske kolonije« zaradi neurejene infrastrukture in slabega stanja objektov povsem degradirano. Fasade so bile na nekaterih objektih uničene ali nestrokovno obnovljene, prav tako pa tudi stavbno pohištvo, ki je bilo različnih oblik, dimenzij in materialov. Ostali gradbeni elementi, kot na primer leseni »ganki«, stopnišča in ograje so bili na nekaterih mestih, kjer je bila še ohranjena izvirna podoba, prepereli  in celo nevarni. Nekateri objekti so bili sicer delno obnovljeni, vendar je bila obnova izvedena brez strokovnega vodstva, necelovito in prepuščena samoiniciativnosti posameznih najemnikov. Problematični so bili predvsem zgrajeni prizidki, zaprtja niš in lesenih »gankov«, ki so jih v preteklosti na lastno pobudo - brez ustreznih dovoljenj - gradili najemniki.

Tudi s stališča komunalne opreme območje ni bilo urejeno, saj se je odpadna voda stekala  v manjše greznice brez bioloških ali drugih čistilnih naprav, vodovod je bil v izredno slabem stanju, elektro in telekomunikacijski vodi so bili v izredno slabem stanju, vozne in pohodne površine pa niso bile ustrezno utrjene. Neurejena komunalna in druga infrastrukturna oprema je na eni strani pomenila ogromne stroške vzdrževanja zaradi odpravljanja napak, na drugi strani pa je že predstavljala nenehno nevarnost za zdravje stanovalcev.

Da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za izvedbo prenove, se je Občina Trbovlje s projektom »Celovita prenova Občinske kolonije« prijavila na tretji razpis za prednostno usmeritev »REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »RAZVOJ REGIJ«. Vsebinsko je omenjeni razpis usmerjen v prenovo mestnih jeder, zgodovinskih mest ter opuščenih in degradiranih rudarskih in industrijskih območij, pri čemer je pomembna kulturno varstvena zaščita objektov, ki se prenavljajo, zato je bil pogoj za dodelitev sredstev ustrezna, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) nadzorovana, prenova.

Načrtovana operacija je tako zajela prenovo vseh petnajstih objektov, od zamenjave stavbnega pohištva, lesenih delov stopnišč, drvarnic in fasadne lupine, s čimer bo omogočena ohranitev bistvenih arhitekturnih elementov dediščine na objektih. V okviru celovite prenove kolonije pa bo izvedena tudi rekonstrukcija vseh infrastrukturnih vodov in prenova osrednje ulice – trga, ki sta ga v prvotni obliki  zaznamovala tudi dva  vodnjaka  in drevored češnjevih dreves.

Glede na obseg in vrsto potrebnih del je prenova razdeljena na dve fazi. Prva faza, ki  obsega rekonstrukcijo vseh infrastrukturnih vodov, ureditev novega parkirišča, izgradnjo otroškega igrišča  in ureditev dvorišča, vključno z izgradnjo dveh vodnjakov in zasaditvijo češenj, se izvaja od avgusta 2008 in bo predvidoma zaključena avgusta  2010.  Druga faza operacije, ki  zajema prenovo objektov pa se izvaja od avgusta lanskega leta in bo predvidoma zaključena v juniju 2010. Tako opredeljena faznost izvajanja prenove je predvsem posledica predvidene dinamike financiranja s strani EU pa tudi logičnosti poteka del. Nemogoče bi namreč bilo, da se prične z obnovo objektov pred obnovitvijo infrastrukture, prav tako pa je bilo usklajevanje z ZVKD glede same prenove objektov precej bolj zahtevno in dolgotrajno.

Seveda je  aktivna vključitev dediščine v vsakdanje življenje eden izmed bistvenih pogojev, ki omogoča njeno ohranitev. Zato je prav posebej pomembno, da se stanovalcem tudi v tovrstnih objektih omogoči ustrezne bivalne pogoje, ki sledijo sodobnim standardom bivanja, česar se v občini povsem zavedamo. S samoiniciativno obnovo, pa naj si je ta še tako neustrezna, so si najemniki, večkrat tudi z lastnimi sredstvi, ustvarili svoj dom, zagotovili določeno kakovost bivanja, katere jim občina, ne glede na končne cilje načrtovane prenove ne more in tudi noče zniževati. Zato si vsi tisti, ki pri izvajanju projekta na kakršenkoli način sodelujemo, želimo, da bi obnova potekala usklajeno, brez težav, v dobro tako lastnika objektov kot vseh stanovalcev oziroma najemnikov kolonije. 

Žal pa, zaradi precej slabšega stanja objektov in infrastrukture, kot smo sprva predvidevali, prihaja do težav, ki jih pri pripravi projekta nismo mogli predvideti. To dejstvo je presenetilo tako izvajalce del kot tudi nas same kot naročnika. Obseg del, ki je bil sprva (razen zamenjave oken in vrat) omejen le na zunanjost objektov je bilo potrebno razširiti tudi na določena dela v stanovanjih. Potrebno je bilo dozidati stene, ki so jih nekateri najemniki podrli, prezidali, ali kako drugače spremenili, prestaviti stranišča iz nelegalno zaprtih niš in »gankov« v stanovanja, kar je pomenilo obnovo večine kopalnic, kompletno z odvodnimi cevmi, prezračevanjem, vodovodnimi ter elektro instalacijami. Ponovno je bilo potrebno vzpostaviti okenske in vratne odprtine, ki so jih najemniki zazidali, saj je vzpostavitev prvotnega videza objektov bistveni pogoj, ki ga je potrebno pri prenovi upoštevati.

Zaradi vsega navedenega so stroški obnove, ki so bili prvotno ocenjeni na nekaj manj kot 1.500.000,00 EUR, narasli na več kot 2.000.000,00 EUR. Od vseh potrebnih sredstev bo Evropska unija prispevala prvotno načrtovanih 554.139,00 EUR, razliko pa bo krila Občina Trbovlje iz lastnih sredstev.

Tako povečan obseg dela je pomembno vplival tudi na terminski načrt izvedbe in z deli je bilo potrebno nadaljevati tudi v zimskem času. Avgust 2010 je namreč rok, ko mora biti prenova končana, saj bo v nasprotnem primeru Občina Trbovlje morala vrniti že pridobljena sredstva EU, kar pa je glede na že tako vrtoglavo višino stroškov povsem nesprejemljivo.

Na Občini Trbovlje se že od vsega začetka zavedamo, da se tako obsežnega projekta ne moremo lotiti brez sodelovanja najemnikov oziroma stanovalcev. Njihovo sodelovanje pri izvedbi obnove je nujni pogoj za uspešno izvedbo celotnega projekta vendar je tovrstno obnovo nemogoče izvesti brez, sicer začasnih, a motečih vplivov na njihov ustaljen življenjski ritem. V dopisih in na sestanku je Občina Trbovlje najemnike redno obveščala o načrtovanih delih, njihova izvedba pa je bila, glede na informacije s katerimi razpolagamo, vedno predhodno usklajena.

Da na gradbišču občasno prihaja do težav v koordinaciji izvajanja del nikakor ne zanikamo, vendar takoj, ko smo o zadevi obveščeni, tudi ustrezno ukrepamo. Tudi drugače skušamo najemnikom pomagati, med drugim s plačilom stroškov pri čiščenju drvarnic in izvedbo del, ki sicer predstavljajo njihovo obveznost. Res je tudi, da smo stanovalcem v času prenove kopalnic zagotovili uporabo ogrevanega sanitarnega zabojnika s popolno opremo za osebno higieno in pranje posode, kar sicer ni običajno pri izvajanju tovrstnih vzdrževalnih del. Uporaba zabojnika je omejena tako, da se najemniku oziroma družini dodeli ključ za čas prenove posamezne kopalnice, ki ga najemnik po končanih delih zopet vrne (dva do trije najemniki naenkrat). Večina najemnikov nas je za to dejanje celo pohvalila.  

Trboveljčani, ki poznajo razmere v Občinski koloniji, prav gotovo vedo v kako kislo jabolko je zagrizla Občina Trbovlje, ko se je obnove objektov sploh lotila in tega pojasnila verjetno ne potrebujejo. Vsi ostali pa, upam, nas po tem, ko bodo to prebrali, ne bodo več tako strogo sodili.

Pripravila

Nives KROPIVŠEK

vodja oddelka za okolje in prostor

Občina Trbovlje